V zibelki suhe robe so se v sklopu sejma več dni vrstile prireditve, program osrednjega sejemskega dne pa se je začel v nedeljo ob 9.15 na osrednjem Škrabčevem trgu s sprevodom krošnjarjev, narodnih noš in nastopajočih. V ribniškem gradu je ves dan potekal rokodelski festival z več kot tridesetimi demonstratorji pozabljenih obrti; lectarije, pihanja stekla, krojaštva, klekljanja, čipkarstva, kovaštva in podobno.

V času sejma so bile v Ribnici na ogled priložnostne in stalne razstave ter pester kulturni program. Letošnja tematika je bila vezana na bajke o nastanku Ribnice; tako so prvič v izvedbi vaškega etnološkega društva Hrovača predstavili gledališko igro Maruše Prelesnik Bajka o Ribnici.

V popoldanskem delu sejma so v gradu izvedli prikaz šolanih psov, na cerkvenem zvoniku prikazali plezanje, nastopil pa je tudi Vlado Kreslin.

Šegavi Ribničani se predstavijo
Po mnenju prirediteljev z Markom Modrejem na čelu je Ribnica razpoznavna predvsem po suhi robi, lončarstvu, po šegavosti in prijaznosti. V času največje tovrstne prireditve v Sloveniji so poskušali javnosti prikazati druge značilnosti in znamenitosti Ribniške doline, saj je njihova dediščina bogata. Njihova dolžnost je, da izročilo ohranjajo in prenašajo novim rodovom, menijo.

Suhorobarji po svetu že več kot 500 let
Ribniški sejem in festival pozabljenih obrti, ki poveže slovenske ohranjevalce izvirne obrti, se zadnja leta uspešno razvijata v večdnevno dogajanje in iz leta v leto privabljata vse več obiskovalcev iz tujine in domovine.

Pred tremi leti je Urad RS za intelektualno lastnino izdal odločbo o registraciji geografske oznake Ribniška suha roba. Z odločbo je bil končan projekt pridobivanja geografske oznake za izdelke suhe robe, ki so na tem območju vse od leta 1492, ko je cesar Friderik III. Ribnici s patentom podelil pravico do trženja suhe robe po tujih deželah, pomemben vir prihodka, STA povzema izjavo Turističnega društva Ribnica.