Na Mestnem trgu v Idriji je ob 6. uri zaigrala ena najstarejših godb na svetu. Godbeno društvo rudarjev Idrija namreč deluje že 366 let in ohranja vez z rudarsko preteklostjo mesta živo, je za Radio Slovenija poročala Nina Brus. Lani so jo predvajali le iz zvočnikov, letos so se odločili za igranje v živo. Kot je povedal predsednik Godbenega društva rudarjev Idrija Jakob Jež, so dobro premislili vse preventivne ukrepe. Tako so v petek vse godbenike testirali.

Do zgodnjega popoldneva bodo igrali na skupno petih lokacijah po Idriji, tudi pred domom upokojencev. Stanovalci se obiska veselijo, saj jim bo obudil lepe spomine.

Leskovic: Prebivalci bodo znova odpirali okna in z aplavzom pozdravljali godbenike

"Izjemno smo veseli, da bomo lahko prvomajsko budnico, ki smo jo lani, ko je bila zaradi epidemije covida-19 po več kot stotih letih prekinjena njena tradicija, predvajali samo prek radijskih in TV-sprejemnikov ter družbenih omrežij, letos znova doživeli v živo," je ob tem zapisal producent za instrumentalno glasbo na Javnem skladu za kulturne dejavnosti Daniel Leskovic. In dodal: "Zvok slovenskih godb in koračnic se bo tako znova širil med blokovskimi naselji in vzdolž vaških ulic, prebivalci bodo odpirali okna in z aplavzom pozdravljali godbenike ter si končno izmenjali osebne pozdrave – tako s sosedi kot z godbeniki. Verjamemo, da bo taka počastitev prvomajske budnice v letu 2021 nekaj posebnega in bo v spominu vseh ostala kot glas, ki v naše vsakdanje življenje znova prinaša kulturo in nas duhovno bogati."

Igrali v skupinah do 10 glasbenikov

Na današnje prvomajsko jutro so se v zgodnjih jutranjih urah po vsej Sloveniji znova zbrali godbeniki in godbenice ter v živo razveselili ljubitelje glasbe in popestrili praznovanje delavskega praznika. "Zaradi epidemičnih razmer bodo igrali v skupinah do deset glasbenikov in glasbenic, praznovanju godb pa se bodo pridružila tudi gasilska društva. Ta bodo s svojimi vozili krožila po domačih krajih in ob tem predvajala koračnice, ki so jih prav za to priložnost posnele lokalne godbe, ali posnetek koračnic Pihalnega orkestra Litostroj," so pred 1. majem pojasnili na JSKD-ju in poudarili, da je za budnico značilno, da potuje po svojem kraju, tako da doseže čim večje število ljudi.

Pri budnici v živo je sodelovalo več kot sto godb iz vse Slovenije, razdeljenih na manjše instrumentalne skupine, vsaka od godb pa je igrala na petnajstih različnih lokacijah v svojem kraju. Prvi takti budnic so zadoneli že med 4. in 6. uro zjutraj, godba pa se je glasno razlegala celo dopoldne.

Prvomajsko budnico organizirata Zveza slovenskih godb in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije. Pihalni orkester Litostroj je posnel pet koračnic – Pokljuško koračnico, Budnico, Koračnico Zlatorog ter Planinsko koračnico Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča, ki so na voljo gasilskim društvom, da jih bodo predvajala na svoji vožnji v prvomajskem jutru. V živo pa bodo godbeniki in godbenice igrali tri skladbe, in sicer Slovenci Draga Lorbka, Židano marelo Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča.

8000 glasbenic in glasbenikov igra v 104 slovenskih godbah

Budnica je najpomembnejše delovanje slovenskega godbeništva, ki je ena najbolj množičnih glasbenih dejavnosti pri nas, so ob tem spomnili v JSKD-ju. V Zvezo slovenskih godb je v 104 slovenskih godbah in pihalnih orkestrih vključenih več kot 8000 godbenic in godbenikov, ki na temeljih tradicije ustvarjajo tudi sodobne smeri godbeništva.

V Sloveniji imamo vrhunske pihalne orkestre, ki segajo v svetovni vrh godbeništva ter na mednarodnih tekmovanjih in festivalih prejemajo številne nagrade. Godbe igrajo tako tradicionalne marše oziroma koračnice kot tudi sodobne zabavne in simfonične skladbe ter priredbe filmske glasbe. V slovenske godbe so vključeni godbeniki in godbenice različnih generacij in profilov – od amaterjev s komaj kaj glasbene izobrazbe do profesionalnih glasbenikov –, ki so veselje do muziciranja in spodbudo za študij glasbe dobili prav z igranjem v enem od številnih slovenskih pihalnih orkestrov, še pravijo.

Najstarejša godba je – slovenska

Zgodovina godbeništva v Sloveniji je izjemna, saj je Idrijska godba s skoraj 350 leti nepretrganega delovanja uradno priznana kot najstarejša na svetu. Sledijo ji še 250-letna vaška godba iz Prvačine in Frajhamska godba ter številne druge, ki se lahko pohvalijo z več kot 100 leti delovanja. "Godbena glasba je igrala pomembno narodnobuditeljsko in kulturno vlogo ter je bila vselej izredno priljubljena. Ljudje so zmeraj, kadar je igrala godba, odpirali okna ali hiteli ven gledat in poslušat. Posebna pozornost je vselej veljala budnici, ki so jo številne godbe po Sloveniji še ob mraku delavskega praznika, 1. maja, po svojih krajih izpeljale s pozdravnim igranjem koračnic," še pravijo na JSKD-ju. moja