Predstavili so se tudi kmetje in rokodelci iz madžarske manjšine. Foto: Televizija Slovenija/Zajem zaslona
Predstavili so se tudi kmetje in rokodelci iz madžarske manjšine. Foto: Televizija Slovenija/Zajem zaslona

Na prireditvi pod okriljem Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v sodelovanju z Lisztovim inštitutom in Ljubljanskimi parkirišči in tržnico so obiskovalci lahko izbirali med številnimi domačimi dobrotami. Na prizorišču, ki so ga poimenovali kar Velika noč na podeželju, so radovedneži lahko pokusili različne mesnine, krušne izdelke, sire, olja, sadje in zelenjavo, vina in druge izdelke nagrajene z znakom Dobrote slovenskih kmetij.

V središču Ljubljane je zaživelo Podeželje v mestu

"Danes smo lahko zelo veseli, da med nami na tržnici lahko vidimo zelo lepe in uspešne kmetije, kar pomeni, da je kmetijstvo še vedno uspešno v slovenskem prostoru," je povedal Jože Podgoršek, predsednik KGZS-ja.

Pod okriljem Lisztovega inštituta – Madžarskega kulturnega centra v Ljubljani – so se predstavili tudi kmetje in rokodelci madžarske manjšine iz Prekmurja. Obiskovalci so uživali v okušanju idrijskih žlikrofov z bakalco (obare z jagnjetino), ki jih je pripravljala kulinarična sekcija Društva rejcev drobnice Idrija–Cerkno.

Veliko pozornosti je pritegnil tudi langoš – hrustljavo ocvrto testo s česnovim prelivom, kislo smetano in naribanim sirom – ki so ga pripravljali člani madžarske skupnosti iz Prekmurja. Kulturni program je obsegal predstavitev kmetij, nastop folklorne skupine KUD Zala György Pince iz obmejnega kraja pri Lendavi in glasbeni vložek skupine Kranjski komedijanti. Dogodek je povezoval Franci Peternelj. Po navedbah KGZS-ja je bila sobota pred cvetno nedeljo tudi priložnost za izdelavo lastne cvetnonedeljske butarice v delavnici, ki jo je vodila Tanja Gobec. Pomen prazničnega časa pa je v pripovedi osvetlil ljubljanski stolni prošt Jožef Lap.