To je del izvajalcev, ki bodo nastopili na eni najbolj množično kulturno-etnološki prireditvi v Sloveniji - kurentovanju.

Med več kot 100 prireditvami javnega pomena, ki potekajo ob kurentovanju, je javnosti vse od objave seznama dogodkov v oči najbolj padel program v Karnevalski dvorani. Med 21. februarjem in 4. marcem se bodo v dvorani poleg omenjenih zvrstili še Parni valjak, Ribič Pepe, Plavi orkestar, Leteći odred, Seka Aleksić, Prljavo kazalište, Djomla KS, Mambo Kings, Gitarski, Rok'n'band, Srebrna krila, Ansambel zlatih 6 in Čarovnik Grega.

Razmerje med slovenskimi in tujimi glasbeniki je 12 proti 14. Podobno, kot je bilo v prejšnjih letih, ko so se na primer lani poleg nekaterih izvajalcev, ki se bodo letos ponovili, zvrstili ansambel Gadi, Mladi Dolenjci, E. T., Karma, Yuhubanda, Colonia, Davor Radolfi in Rtimo Loco ter Maja Šuput.

Poleg odzivov slovenskih glasbenikov in ljubiteljev glasbe na družabnih omrežjih se je v svoji kolumni o programu razpisal zgodovinar in glasbenik Tone Kregar. "Naj ponovim, da se ne zavzemam za kulturni protekcionizem za vsako ceno, a v konkretnem primeru je slovenska hlapčevska mentaliteta dosegla svoj višek oziroma dno. Za kar niso krivi ne združena Evropa ne globalizirani svet niti uvoženi muzikanti, ki zgolj opravljajo svoj posel. Pač pa domači mojstri in vajenci, ki so ta maškaradni program pogruntali in ga požegnali. Bodisi iz lastne omejenosti bodisi iz kakšnega drugega, bolj otipljivega razloga," je zapisal Kregar. Glasbenika je predvsem zmotil seznam nastopajočih v kontekstu slovenske kulturno-etnološke prireditve, je poudaril za MMC.

Podobno je razmišljal tudi njegov stanovski kolega Matevž Šalehar - Hamo, ko je na uradni spletni strani prireditve prebral, da je v minulega pol stoletja kurentovanje postalo najodmevnejša in najbolj množična kulturno-etnološka prireditev v Sloveniji in srednji Evropi. Skupno je več kot 100 prireditev javnega pomena, ki potekajo v času kurentovanja, je ohranjanje in razvoj izjemne nesnovne kulturne dediščine in etnološke tradicije na regionalni, narodni in mednarodni ravni."Če to primerjam s seznamom nastopajočih ... Ostanem brez besed," je bil za MMC odločen Šalehar.

"Slovenija je vedno v krču, kadar gre za njene ljudi. Najbolje je, da se prodamo najbolj ugodnemu okupatorju in se brez najmanjše solze poslovimo od svoje kulture, saj nanjo nismo ponosni in se je sramujemo. Jasmin Stavros in Mambo Kings ... Lepo vas prosim, to je nacionalna sramota, res nimam besed," je nadaljeval Šalehar.

Organizacija kot finančno tveganje
Odgovorna oseba za program Karnevalske dvorane Dušan Ris iz družbe PP Gostinstvo, d. o. o., je za MMC poudaril, da so imeli vsi možnost, da se prijavijo na javni razpis, ki je bil podan od Javnih služb Ptuj. "Zahtevnost projekta in poslovna rizičnost se je pokazala že s tem, da je na Javne službe prispela samo naša prijava na javni razpis. Naj dodam še, da so razpisni pogoji omogočali prijavo tudi združenih več različnih pravnih oseb s tega področja dejavnosti. Očitno je bil poslovni riziko prevelik, da bi se kdo drug smelo lotil projekta," je pojasnil za MMC Ris.

Po njegovem mnenju neutemeljene očitke, ki zdaj krožijo po slovenskih medijih in med glasbenimi izvajalci, gladko zavračajo, saj je razmerje med tujimi in slovenskimi glasbeniki 14 proti 12. Osnovno vodilo pri izboru je bila zmogljivost Karnevalske dvorane na Ptuju, ki sprejme 4.000 obiskovalcev, in dolgoletne izkušnje organizatorja na tem področju.

Organizator: Ponudimo gostom, kar si želijo
"Preprosto pa bi si Slovenci morali priznati, da nam je hrvaško-dalmatinski melos blizu in nas nostalgično veže na pretekle čase. Lep kazalnik zapisanega so Dalmatinske klape, ki nastopajo v vsaki slovenski vasi in so razprodane do zadnjega sedeža, pa se ob njihovih nastopih nihče ne obregne. Vsi pa tudi dobro vemo, da vsi slovenski glasbeniki na svojih nastopih izvajajo več kot 50 odstotkov skladb iz nekdanjih republik nekdanje Jugoslavije," je bil oster Ris in dodal: "Preprosta logika je torej: ponudimo svojim gostom to, kar si želijo."

A Šalehar je ob seznamu nastopajočih razmišljal dolgoročneje. "Zanima me, koliko izvajalcev iz omenjenega programa bodo organizatorji povabili na množico dobrodelnih koncertov, za poplave, za žled, za gasilce. Teh bo v prihodnje ogromno. Takrat bomo zagotovo pred napol praznimi dvoranami nastopali Slovenčki. Jasmina zagotovo ne bo, ker bo 'umoran'," je dodal Hamo v smehu.

Organizatorji dogajanja v Karnevalski dvorani predvsem obžalujejo, da je Kurentovanje na Ptuju - ki so ga pripravili "v teh nenaklonjenih časih za financiranje" - zaradi seznama nastopajočih postala drugorazredna tema. Ob tem pa so izpostavili slovensko noto v projektu: "PP Gostinstvo bo v okviru Kurentovanja in Karnevalske dvorane 2014 na Ptuju angažiralo za delo 20 redno zaposlenih in 80 do 100 študentov iz lokalnega okolja. V okviru tržnih dejavnosti naših gostinskih lokalov in Karnevalske dvorane pa se bo v tem obdobju popilo 10.000 litrov vina iz Ptujske kleti, ki so ga posredno pridelali tudi okoliški vinogradniki, pojedlo preko pol tretjo tono piščancev in piščančjega mesa, da ob tem ne naštevamo, kruha, krofov, zelenjave, ki so prav tako produkt regije, v kateri živimo in delamo."

Odgovornost tudi na strani obiskovalcev
Radijski urednik in voditelj Dragan Bulič se zaveda, da vsak organizator stremi k dobičku. "Kaj bo pripeljal v Slovenijo je pač njegova stvar, od obiskovalcev pa je odvisno, če bodo napolnili dvorane, ko bodo tam nastopili izvajalci naše nekdanje države. Verjamem, da so zadaj tudi kakšni poslovni dogovori, o katerih mi ne vemo, se pa lahko pozneje vsi smejejo, ko gredo na banko," je razmišljal Bulič.

Bolj kot program v Karnevalni dvorani, ki poteka pod organizacijo zasebnega podjetja, Buliča moti dejstvo, da se te izvajalce vabi tudi na slovenske kulturne prireditve. "Kot se je zgodilo ob podelitvi nagrad naših oglaševalcev, ko sta se v hramu slovenske kulture, v ljubljanski operi, pojavili skupini Parni valjak in Let 3. Tu bi se pa res morali vprašati, ZAKAJ IN ČEMU," je bil oster Bulič.