Milan Krapež, dolgoletni urednik in voditelj Veselega tobogana, je ob abrahamovem jubileju naznanil: "Vsaka oddaja Veseli tobogan ima svoj scenarij in predvideno pot, a so 'sladkorčki' posuti po oddaji prav tam, kjer jih najmanj pričakujemo; tako bo tudi na njeni petdeseti obletnici. Tudi zato je Veseli tobogan od nekdaj moje najljubše delo!"

Kakšen bo Veseli tobogan v prihodnosti?
Urednik Milan Krapež je za MMC povedal, da si želi predvsem to, da bi Veseli tobogan preživel, torej, da bi ostal na sporedu in da bi v letu 2014 posneli dve, tri ali štiri oddaje, saj bi s tem pridobili kakšno res čudovito slovensko popevko, mladega pevca in tudi kakovostne glasbene ustvarjalce. Prav tako si želi, da se oddaja vrne v telovadnice, jedilnice in šole. Dolgoletni urednik je mnenja, da so karaoke sicer "luštna" zadeva, a prave glasbene izkušnje, prepevati v studiu z ansamblom oziroma orkestrom, otroci in mladostniki s pomočjo programov za izvedbo karaok ne dobijo. Karaoke so bolj za doma. "Več imajo otroci od tega, da jih posnamemo, da je priredba pisana na njihovo kožo in da dobijo to izkušnjo, kot so jo dobili ti, ki se bodo predstavili v oddaji ob 50-letnici," je še dodal.

Nove tehnologije lahko pomenijo pocenitev
Ob prelomnici, visokem jubileju in našem vprašanju, kako sodobna tehnologija lahko vpliva na razvoj oddaje, je Milan Krapež povedal, da nove tehnologije lahko pomenijo pocenitev, a hkrati obet, da bi se Veseli tobogan vrnil na spored vsak mesec, kot je bilo to vrsto let. Da se je obdržal 50 let, ima po mnenju urednika velike zasluge Toni Gašperič, ki je absolutno "maskota" Veselega tobogana, saj je prisoten od nastanka do danes. Uredniki, voditelji, dirigenti, glasbeniki so se menjavali, ostalo je ime in Toni Gašperič. Zato ne bi bilo odveč, če bi prihodnje generacije tudi poiskale novega Tonija Gašperiča, ki bi Veseli tobogan ohranil pri življenju še mnoga desetletja.

Ima mlada Firbcologinja Maja Vidmar kaj treme?
Vsi voditelji vedo, da je vodenje oddaj, ki potekajo v živo, poseben izziv in zahteva mnogo priprav. Kako se z njimi spopada 12-letna Maja, preverite v priloženem videointervjuju. Sicer pa je mlada televizijka povedala, da uživa v vodenju, da se rada nauči kakšno besedilo in je ni strah, da bi se zmotila oziroma naredila kakšno večjo napako. Maja tudi igra klavir in poje v zboru, a v tej vlogi je v tokratni oddaji ob 50-letnici (še) ne bomo videli.

Nedeljska oddaja bo zelo dinamična
Nastopil bo Otroški pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Anke Jazbec. Pridružili se bodo tudi otroci iz Osnovne šole Dravlje ter člani Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Med glasbenimi gosti, ki so svojo ustvarjalno glasbeno pot začeli prav z Veselim toboganom, bomo slišali zdaj že uveljavljene glasbene mojstre (Tinkara Kovač, Anika Horvat, Eva Hren, Adi Smolar in druge). V oddaji bo po dolgih letih nastopil tudi zaščitni znak Veselega tobogana, Toni Gašperič, letošnji Ježkov nagrajenec, ki je s 'teto Maro' najbolj prepoznavna maskota Veselega tobogana.

Zavrtimo čas nazaj: rojstvo in odraščanje Veselega tobogana
Prva iz serije javnih radijskih oddaj za otroke Veseli tobogan je bila na sporedu leta 1963. Oddaje so snemali na magnetofonski trak in jih predvajali vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 8.05 na Radiu Ljubljana. Nekaj let pozneje se je radijski ekipi pridružila še televizijska, kar je prepoznavnost in priljubljenost oddaje in njenih ustvarjalcev zelo utrdilo. V zadnjih letih je bil Veseli tobogan tekmovalni kviz in nato le še enkrat na leto kot festival novih pesmi za otroke. Številni otroci, ki so na toboganovem odru dobili prve izkušnje javnega nastopanja in snemanja, so se pozneje uveljavili kot priznani glasbeni avtorji in interpreti.

Med občinstvom so včasih sedeli tudi župnik in stari starši
Poskusno, pilotno oddajo so posneli leta 1962 v studiu 14, kjer je v oddaji nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek, pela pa mlada Marjana Deržaj. Prvih petnajst let je oddajo uredniško vodila Boža Novak, nato pa se je na avdicijah in na odrih po vsej Sloveniji zvrstilo veliko urednikov in voditeljev. Glasbeno podobo so z različnimi zasedbami ustvarjali Borut Lesjak, Aleš Kersnik, Mario Rijavec, Tomaž Habe, Bojan Adamič in Rudi Pančur.

Med številnimi sodelavci Veselega tobogana je z izvirnim sodelovanjem izstopal karikaturist Božo Kos, ki je za televizijski del oddaje risal, za radijskega pa vodil kviz in pogovore z otroki in z gosti. Zelo prepoznavna je njegova likovna podoba oddaje: otrok z mikrofonom v roki, ki se spušča po napisu Veseli tobogan.

Nastopajoče so izbirali na avdicijah: obiskovali so številčno velike in majhne osnovne šole, centralne in podružnične, vrtce in glasbene šole. Oddaje so snemali v telovadnicah, v šolskih avlah, v jedilnicah, v dvoranah – kjer je pač bilo dovolj prostora. Za obiskovalce Veselih toboganov ga je bilo največkrat premalo, saj so prav vsi z veseljem prišli pogledat nastope svojih otrok, sosedov in vnukov. V občinstvu so včasih zato sedeli prav vsi - od staršev in starih staršev, učiteljic, učiteljev, pa vse do župana in župnika. Poleg slovenskih krajev so ustvarjalci z oddajo obiskali tudi nekatera evropska mesta in otroke tam živečih Slovencev.