Nataliji Spark je bil znakovni jezik tako rekoč položen v zibelko, saj se je rodila gluhima očetu in materi, so zapisali organizatorji prireditve. "To jo je usmerilo na njeno življenjsko pot: želela je pomagati drugim," so dodali.

Sparkova je za diplomsko delo na študijski smeri pedagogika/andragogika prejela Prešernovo nagrado. Pozneje se je odločila za magistrski študij psihosocialne pomoči.

Zanjo je posebni izziv tolmačenje gledaliških predstav, ki so bile do zdaj gluhim nedostopne. Skozi svoje zavzeto delo psihosocialne delavke in tolmačke Sparkova precej prezrti skupnosti gluhih odpira nova vrata.

Sorodna novica »Največ tesnobe povzroča šolanje na daljavo«

Na podelitvi je Sparkova dejala, da vidi vseh dvanajst kandidatk z izstopajočimi osebnostnimi in vidnimi dosežki kot zmagovalke. "To nepozabno darilo je zame potrditev, da delam prav, čeprav mnogokrat ni fajn," njene besede povzema sporočilo.

Med kandidatkami za naziv so bile kuratorka in umetnostna zgodovinarka Zdenka Badovinac, upokojena profesorica razrednega pouka Magda Kastelic Hočevar, učiteljica in prostovoljka Valentina Kobal ter svetovna prvakinja v boksu Ema Kozin. Kandidatke za naziv pa so bile tudi tekaška legenda Kazimira Lužnik, zdravnica Nevenka Mlinar, kmetica Katarina Očko in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin. Za naziv so se potegovale tudi medicinske sestre, ki jih je zastopala predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Monika Ažman. Poleg Sparkove sta bili nominirani še vodja projekta Most v Krškem Carmen Rajer in voditeljica Tarče Erika Žnidaršič.