S to so nadomestili enega od dveh slovenskih kozolcev, ki sta v Združenem kraljestvu stala od slovenske osamosvojitve - eden je bil podarjen princu Charlesu, drugega, v Oxfordu, pa so tam živeči člani Britansko-slovenskega društva vzeli za svojega.

Pri novi repliki gre sicer za pomanjšano inačico tako imenovanega Lahovega kozolca iz Migolice pri Mirni, ki je na ogled v muzeju na prostem Dežela kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem. Repliko so postavili v parku Gillotts Field. Načrt za repliko kozolca je izdelal Damjan Bajc, ki je skupaj z drugimi trebanjskimi mojstri stesal sestavne dele osem metrov dolgega in 3,5 metra visokega kozolca.

Ekipa podjetja Bajc je nato vse potrebno za njegovo sestavo naložila na tovornjak, prevoz in carinski postopek pa je izvedlo trebanjsko podjetje Trimo. Za ustrezno kritino sta poskrbeli trebanjski podjetji Eikon in Urbič. Zadnje je podarilo tudi keramičnega petelina, ki so ga namestili na sleme kozolca.

Trebanjska ekipa je sicer s svojo strokovnostjo, ročnostjo, spretnostjo in učinkovitostjo navdušila domačine, v prihodnjih mesecih pa si bo kozolec ogledala tudi županja Henleya na Temzi. Na ogled bodo povabili tudi predstavnike in župana pobratene Občine Bled, so dodali na trebanjski občini.

Britanci kozolec vzeli za svojega

Po njenih podatkih so domačinitamkajšnji prvotni kozolec skupaj z v Veliki Britaniji živečimi Slovenci in člani Britansko-slovenskega društva vzeli za svojega. Ob njem so vsako leto zgodaj poleti prirejali piknike, ki so, tako kot kozolec, postali močna povezovalna nit.

Kozolec je sicer v treh desetletjih od svoje postavitve propadel do te mere, da njegova obnova ni bila več možna. Do pobude o postavitvi nove replike pa je prišlo pred približno štirimi leti, ko se je predstavnica Britansko-slovenskega društva Evelina Ferrar s pomočjo nekdanje direktorice Dežele kozolcev v Šentrupertu Branke Brcar povezala s trebanjskim podjetjem Bajc, ki se je sodelovalo tudi pri projektu postavitve šentrupertske Dežele kozolcev, so še pojasnili na trebanjski občini.