Po Magdaleni je pri šesti izdaji leta 1912 kot glavna avtorica navedena sestra Felicita Kalinšek, šolska sestra, ki je 40 let poučevala kuhanje, potem pa so zapuščino naprej prenašale druge sestre, med njimi sta v vsebino najgloblje posegli sestra Izabela Gosak in sestra Vendelina Ilc – pri tokratni jubilejni izdaji pa je sodelovala sestra Bernarda Gostečnik, ki je na predstavitvi kuharice dejala, da je v mladih letih kuhanje ni kaj prida zanimalo.

"Ne po naključju je ta kuharica izšla v prelomnem času slovenske zgodovine, kar pravzaprav velja tudi za prejšnji dve kuharici, ki sta bili v bistvu prevoda," je o umestitvi te kuharske knjige v zgodovino pojasnil zgodovinar dr. Luka Vidmar. Po letu 1968 so se namreč v Avstro-Ogrski začele pojavljati tudi zahteve številnih narodov, da bi dobili enake pravice, kot jih je dobila Ogrska, kar seveda še dolgo ni bilo razrešeno in se sicer v knjigi ne odraža neposredno, so pa takrat Slovenci zahtevali uresničitev programa Zedinjene Slovenije.

Težko se je odločiti, kaj ostane in kaj gre
"Knjiga od vsega začetka raste," razlaga urednica jubilejne izdaje Nina Žitko Pucer. "Raste glede na potrebe, glede na čas, v katerega je postavljena, tudi spreminja se glede na čas. Dejstvo pa je, da knjiga že od vsega začetka narašča. Da jo vsaka sestra prilagodi svojemu znanju in času. Tako je knjiga leta 1999 prerasla iz Slovenske kuharice v Veliko slovensko kuharico." Skozi leta je doživela številne vplive drugih kultur, glede na to, kje so bile takrat šolske sestre, med drugim je doživela tudi avstrijski, srbski in hrvaški vpliv.

Ob tem je urednica dodala, da je bilo zelo težko določiti merila, po katerih bosta s sestro Bernardo delali. "Vendar ne glede na jezik, ampak glede na to, kaj ostane in kaj bo prišlo novo. Ko enkrat eno stvar izločiš, jo lahko izločiš za zelo dolgo, zato so bili kriteriji izločanja zelo blagi."

Kot primer tega, česa v najnovejši izdaji ni več, sestra Bernarda navaja želve – v prejšnjih izdajah so namreč podrobno opisovali pripravo teh in številnih drugih živali, ki so danes zaščitene oziroma se jih v kuhinji ne uporablja več.

"V prejšnjih izdajah so bili nekateri izrazi, ki se jih danes ne razume več. Ampak takih je bilo izredno malo in recimo samo to sva spremenili, neke druge arhaizme pa sva puščali. Delali sva zelo v rokavicah in s spoštovanjem do preteklosti. Ker ravno tega nisva želeli, da to postane še ena knjiga. Naj se vidi tradicija." Ravno tako sta imeli težave z definiranjem temperatur in tekočin, saj nič ni bilo točno definirano in je bilo treba vse recepte ponovno testirati in dopolniti oziroma natančneje definirati.

Vodilo za novo knjigo je bilo tisto, kar je v prejšnjih izdajah manjkalo – denimo fileji, ki so bili v prej omenjeni v zelo malo receptih, danes pa predstavljajo zelo pogosto in preprosto kosilo ali večerjo. "Dolgih postopkov je bilo ogromno, tega, kar pa potrebujemo danes, ko prideš popoldne domov in moraš imeti v pol ure nahranjeno celotno družino, take stvari je sestra dodajala. Veliko je tudi zelenjave in take praktične hrane."

Beseda odpadki ima negativen prizvok
Knjiga ima 1.008 strani, kar po besedah ustvarjalk za 3.000 receptov ni veliko. To pa pomeni, da so napisani zelo zgoščeno in "je te recepte treba brati zelo pozorno in iti od koraka do koraka". Kar pa se tiče jezika, pravita, da če knjigo beremo linearno in se receptom resnično posvetimo, v knjigi opazimo plasti. "Kot da je vsak avtor pazil na preteklost oziroma na prejšnjega avtorja."

Na vprašanje, kakšen je njen odnos do ostankov oziroma količine hrane, ki jo v današnjem času zavržemo, pa sestra odgovarja, da danes več ničesar ne smeš poimenovati ostanek, saj ima ta beseda prizvok, da je stvar neuporabna. "Zato smo besedo spremenili in se uporablja, da je predhodnik termično obdelan, torej pečen ali kuhan. Je drugi izraz, ampak glede tega vedno piše, da spodbujamo, da se vsi ostanki porabijo. Samo pomembno je, da se pravilno ohladijo in skladiščijo."

Glede prehrane v šolah in vrtcih sestra pravi, da smo v Sloveniji med vodilnimi, saj se resnično skrbi za to, da je hrana lokalnega izvora in nepredelana. "Problem v naših vrtcih in šolah so starši, ker imajo otroci tisoč in eno alergijo. Mislim, da se bodo te alergije počasi nehale, saj bomo res začeli uživati to lokalno hrano in ne predelano ter uvoženo iz ne vem katerih kontinentov. Da bomo imeli čisto žito, res pravo in kakovostno slovensko meso, če bomo na tem področju začeli bolj delati, bodo tudi otroci bolj zdravi," je sklenila sestra Bernarda.