Tomaž Domicelj se pri 60 odlično počuti. Celo hrbet ga ne boli več, odkar je plesal v Mariovi oddaji Spet doma. Foto: MMC RTV SLO
Tomaž Domicelj se pri 60 odlično počuti. Celo hrbet ga ne boli več, odkar je plesal v Mariovi oddaji Spet doma. Foto: MMC RTV SLO
Tomaž bo delovno praznoval rojstni dan, z glasbenim maratonom, podobnim tistemu, ki ga je imela pred kratkim Siddharta. Na zdravje! Foto: RTV SLO
Bob Dylan
Verjetno v Sloveniji ni človeka, ki bi o Bobu Dylanu vedel več kot Tomaž Domicelj. Foto: EPA

Neuničljivi slovenski glasbenik bo v noči na 11. marec s koncertom v Studiu 14 Radia Slovenija praznoval 60. rojstni dan. Pozneje načrtuje še en koncert z Big Bandom. V intervjuju za MMC je podoživljal nekatere zanimive podrobnosti svoje kariere, v kateri je nanizal številne pesmi, ki si jih še zdaj veselo požvižgavamo.

Kako se počutite ob tem življenjskem jubileju?
Super!

Vas že kaj "trga" v križu?
Pravijo, da če te po 60-em križ ne boli, si mrtev! Odkar sem lani plesal v oddaji Zvezde plešejo, nimam več nobenih težav s hrbtenico. Ne vem, ali je to čisti slučaj ali je ples res pomagal.

Pred dobrimi 30 leti ste igrali na prvem Rok Otočcu. Se še spomnite repertoarja?
Ne spomnim se točno, kaj sem igral. Vem, da sem začel sam, na koncu pa nas je bilo odru sedem. Eno pesem se spomnim, priredbo Chucka Berryja. My Ding-A-Ling v mojem prevodu.

Joe Cocker je bil na prvem Woodstocku menda tako pijan, da se ničesar ne spomni. Ste vi kdaj nastopili na kakšnem koncertu tako zadeti?
Sem, dvakrat. V Trbovljah sem cel nastop odigral leže, na bidermajerskem kavču. Vsi so mislili, da je to finta, ampak drugače kot leže nisem mogel nastopati. Drugič je bilo v Velikih Žabljah, skupaj sva bila z Dragom Gajom, nastopali so tudi Sokoli. Dve rundi sem odigral, druge se spomnim. Gajo se niti prve ne.

Pri vas ni vprašanje, ali Beatlesi ali Rolling Stonesi, saj ves čas prisegate le na Boba Dylana, kajne?
No, poslušal sem tako Beatle kot Rollinge in jih še zdaj, ampak Dylan mi je res najljubši.

Lahko na kratko razložite, zakaj?
Zaradi kombinacije kompleksnih besedil in preproste glasbe.

Leta 1992 ste ogrevali občinstvo pred Dylanovim koncertom na stadionu za Bežigradom. Ste se lahko z njim tudi pogovarjali?
Ne. Takrat je bil v najhujši fazi. On se ne spomni še veliko več nastopov kot jaz. Pravzaprav se kar nekaj let ne spominja. Takrat je imel zgrajeno nekakšno kletko od avtobusa do odra. Nihče, celo njegovi spremljevalni glasbeniki niso imeli stika z njim.

Za katero njegovo bi bili veseli, da bi se podpisali pod njo?
A Hard Rain's a-Gonna Fall, to sem tudi prevedel.

In obratno? Za katero vašo bi želeli, da bi jo napisal Dylan?
Slovenskega naroda sin, pa da bi mi dal pol tantiem.

Štejeto to pesem za svoj največji uspeh?
Uradno sta največji uspešnici Jamajka in Danes bo srečen dan. S tema pesmima sem tudi največ zasluži. Je pa Slovenskega naroda sin postala ponarodela, kar je za še živečega glasbenika največja čast. Pogosto se kar začudim, kaj se dogaja. Zdaj jo je dala na ploščo Manca Izmajlova - z moskovskim simfoničnim orkestrom v aranžmaju Slavka Avsenika mlajšega.

Kdo je odpel spremljevalne vokale pri Jamajki?
Strune, z Nado Žgur.

Kako komentirate, da se na komercialnih radijih vaše pesmi vrtijo le še ponoči?
Gospodu Simonitiju (ministru za kulturo, op. a.) sem, ko je uvedel predpis, da mora biti 30 odstotkov naše glasbe, rekel, da bi moralo biti to določeno po urah, pa je odvrnil, da jaz res nisem nikoli zadovoljen. In točno do te zlorabe prihaja. Programe ne določajo uredniki, ampak tržniki. To se žal dogaja tudi na nacionalnem radiu in televiziji.

Boste na rojstni dan jedli pražen krompir?
Verjetno res, popoldne. Nisem pa več aktiven član Društva ljubiteljev praženega krompirja kot samostojne jedi. Ni mi všeč stil vodenja.

T. O.