Zgodba filma gre nekako takole: oče skuša hčerko omožiti s čednim snubcem, a se ona brani, češ da je njeno srce že oddano. Kar sledi, je prikaz, kako se družina skuša pomiriti z dejstvom, da je njihova hčerka istospolno usmerjena. Kot v vsakem spodobnem bollywoodskem filmu je vse skupaj začinjeno z veliko petja in plesa.

Film, v izvirniku Ek Ladki Ko Dekha Toh Aisa Laga, prihaja danes v kinematografe po vsej državi in je prelomen za Indijo. Bil je tudi deležen premišljene in previdne oglaševalske kampanje, v kateri so se ognili eksplicitnemu razkritju premise.

Kot piše Guardian, je to delno zato, da bi se ognili kontroverznosti in potencialnim izgredom. Ko je leta 1996 v indijske kinematografe prišel film Ogenj, v katerem je prikazano lezbično razmerje, so hindujski fanatiki popolnoma razdejali kinematografe po državi.

Delno gre tudi za del strategije predvajati film zunaj liberalnih enklav Delhija, Mumbaja in drugih večjih mest, kjer so v manjših art kinematografih v preteklosti že predvajali neodvisne filme o istospolnih odnosih.

Odpravljena prepoved homoseksualnosti

Septembra lani, po več kot desetletju pravdanja, je Indija dekriminalizirala homoseksualnost. Njena kriminalizacija je izvirala še iz kolonialnih časov. A naslednji korak je skoraj še težji - spremeniti odnos ljudi do homoseksualnosti, pravi režiserka filma Shelly Chopra Dhar.

"Nihče ne mara, če mu kdo pridiga. Naša kultura je prežeta s pripovedkami in folkloro in sledenjem z zgledom. Filmi so vstopili v naša življenja in prevzeli to vlogo kot nekakšen posrednik pri socializaciji. Ne govorim občinstvu, kaj je prav in kaj ne, lahko pa to izkusijo prek mojih likov."

Do zdaj so komercialni indijski filmi, ki so obravnavali homoseksualnost, to predstavili kot nekaj radikalnega, razlaga Radža Sen, filmski kritik Hindustan Timesa. V filmu Ogenj protagonistki spita skupaj iz frustracije, ker sta se njuna moža odpovedala spolnim odnosom.

V Junakinji (2012) pa je "ekskurzija v lezbične vode" glavnega ženskega lika prikazana kot "del njenega moralnega propada", razlaga Sen za Guardian. In ko so producenti iskali nekoga, ki bi bil v filmu Kapoor & sinovi (2016) pripravljen igrati homoseksualni lik, so bili prisiljeni igralca poiskati zunaj Indije, tako da so na koncu najeli pakistanskega igralca Favada Kana.

"Bil je zelo dober, a je vlogo v veliki meri dobil zato, ker je večina bollywoodskih igralcev vlogo zavrnila, saj so se bali, da bi škodila njihovi podobi," pravi Sen.

In potem so tu še filmi, kot je Dedh Ishqiya (2014), ki so na lezbični odnos med dvema ženskama samo nakazovali, a ni bilo to nikdar dorečeno. "Če bi nekdo za ta film hotel trmasto vztrajati, da gre zgolj za dve prijateljici, ki odjahata skupaj sončnemu zahodu naproti, bi lahko," razlaga Sen. V Ek Ladkiju teh dilem ni.