Pred dnevi je iz Londona prišla novica, da bo savdska judoistka Vodždan Ali Seraj Abdulrahim morala na tatami z odkrito glavo. Odločitev je v njeni domovini, kjer so v to, da bosta dve športnici sodelovali na OI, privolili samo pod pogojem, da bosta ves čas nosili hidžab, dvignila veliko prahu, a pri judu veljajo stroga varnostna pravila in pokrita glava tekmovalke bi lahko predstavljala zdravstveno tveganje.

Po pritožbi in izjavi očeta 16-letne judoistke, ki je dejal, da brez hidžaba hčere "pač ne bo pustil tekmovati", so Vodždan sodelovanje le dovolili in v svoji kategoriji (do 78 kg) bo nastopila v petek. Tudi druga predstavnica Savdske Arabije, v ZDA vzgojena tekačica Sarah Atar, bo pri teku na 800 m nosila hidžab. Obe športnici morata biti ves čas "oblečeni zadržano in imeti ob sebi moškega spremljevalca", ne smeta pa se družiti z nobenimi drugimi moškimi.

Športnice kot vzornice
V začetku julija je Fifa ukinila prepoved nošenja hidžabov na ženskih nogometnih tekmah, a prepozno za iransko moštvo, ki zaradi prepovedi ni moglo nastopati v kvalifikacijskih tekmah. V Iranu ženske ne smejo gledati moških nogometnih tekem, a so zato toliko bolj strastne navijačice ženske ekipe - ki pa lahko nastopa le s pokritimi glavami.

Sabljačica Ibtihaj Muhammad bo prva ameriška predstavnica na OI s hidžabom na glavi, kot pravi, si je ta šport izbrala prav zato, ker ima lahko prekrito celotno telo.

Plavanje po tej logiki še vedno ostaja nedosegljiv šport za ženske, zveste islamskim zapovedim, se je pa zdaj, ko lahko športnice nastopajo s hidžabi, v državah, ki sledijo tej tradiciji, povečalo zanimanje deklet za številne druge športe.

Za Guardian je Emma Tarlo, antropologinja, ki se ukvarja s tematiko vloge z vero povezanih oblačil v družbi, izpostavila tudi to, da se letošnje olimpijske igre odvijajo v multikulturnem vzhodnem Londonu, kjer prebivajo številni muslimani in bodo tudi tamkajšnja dekleta med olimpijkami lahko našla kak pozitiven vzor.