Italijansko različico modne biblije je vodila kar 28 let, v svoji bogati karieri je sodelovala z uglednimi fotografskimi imeni, kot so Bruce Weber, Paolo Roversi, Mario Testino, Herb Ritts, Peter Lindbergh, Steven Meisel ...

Po študiju književnosti in filozofije v Milanu se je mlada Franca poročila, a zakon je trajal le tri mesece in odpravila se je v Indijo, da bi se našla. Nato se je nekaj časa mudila še v Londonu, kjer je v 70. letih kar vrvelo od ustvarjalnosti. Po vrnitvi v domovino je bila najprej nižja asistentka pri otroški izdaji Vogue Bambino, leta 1980 postala urednica pri Lei, reviji za mlade ženske, in dve leti pozneje prevzela še vodenje moške izdaje Per Lui. Že ti dve reviji je preobrazila v ključni izdaji za sledenje smernicam v modi in življenjskemu slogu, njen "hišni" fotograf je bil Oliviero Toscani, ki je zaslovel s provokativnimi kampanjami za znamko Benetton.

Neustrašna urednica in aktivistka
Na čelu Vogua Italia se je Franca Sozzani znašla leta 1988, pod njenim vodstvom je revija postala znana po drznih modnih zgodbah, ki so pogosto spodbudile javno razpravo. Leta 2008 je pripravila izdajo, v kateri so nastopali samo temnopolti modeli in ki je bila trikrat ponatisnjena, tri leta pozneje je prišla številka, posvečena močnejšim postavam. Ni se utrašila niti spornih tematik plastične kirurgije in nasilja med štirimi stenami, saj kot je nekoč povedala: "Pri modi v resnici ne gre za oblačila, ampak za življenje."

Prva je zaznala težo resničnostnih zvezd v popularni kulturi, starleta Kim Kardashian se je na naslovnici moške revije L'Uomo Vogue, ki jo je prav tako vodila Sozannijeva, znašla že leta 2012, dve leti preden si je to potezo upala potegniti Francina ameriška kolegica Anna Wintour, s katero sta v skoraj treh desetletjih vodenja vsake svoje izdaje Vogue spletli trdno prijateljstvo (Sozzanijeva italijansko, Wintourjeva pa ameriško Vogue sta začeli urejati ne le isto leto, ampak celo isti mesec).

Kljub odmevnosti njenega dela je bila sama tiha oseba, zvesta svojemu osebnemu slogu: zaznamovali so jo dolgi svetli lasje in krila v slogu 50. let, bele srajce, preprosti uhani in umirjen nasmeh. Svoje poglede na svet je zadnjih pet let predstavljala na blogu, v katerem se je – tako kot pri svojem uredniškem delu na iskren način lotevala aktualnih tem. Dejavno je podpirala boj proti aidsu, se zavzemala za preprečevanje lakote in zbirala sredstva za izobraževanje deklet in žena; prepotovala je velik del Afrike, saj si je želela sama slišati, kaj so najbolj pereče težave, ki bi jih bilo treba reševati.

Filmski poklon ljubljenega sina
Družina Sozzani velja za pomembno dinastijo v svetu italijanske mode: Francina sestra Carla je ustanoviteljica milanske konceptualne trgovine Corso Como, njen sin Francesco Carozzini, s katerim sta si bila zelo blizu, pa je režiser, med drugim je sodeloval z Lano Del Rey in Beyonce. Nazadnje je posnel dokumentarec o svoji materi Franca: Chaos and Creation. Film, ki je nastajal kar šest let, je premiero doživel na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah, udeležila se je je tudi takrat že slabotna portretiranka. Pri ameriškem Voguu so o filmu zapisali, da gre za "ljubezensko pismo otroka staršu in izjemno pričevanje o osebnosti te izjemne ženske".