Na Pogačarjevem trgu so se prejšnjo nedeljo (drugi del festivala bo naslednjo nedeljo) predstavile tako ustvarjalke in ustvarjalci, umetnice in umetniki, rokodelke in rokodelci, ki svoje mesto pod oblokom slovenskega kulturnega prostora šele iščejo, kot tudi tisti, ki so to mesto že zasedli. Ali kakor je dejala Marjana Cajhen, organizatorica festivala: "Na sejmu lahko sodelujejo ljudje, ki imajo urejen pravni status, brez tega v naši državi ne gre. Naslednji pogoj pa je, da so izdelki narejeni ročno. Torej na sejmu ne sodeluje nekdo, ki kupuje drugje in preprodaja naprej, ampak umetniki, ki tako predstavijo svoje delo, imajo neposreden stik s potrošnikom."

Svoja unikatna dela, seveda ročno izdelana, ki so po večini nastala zgolj iz ljubiteljske dejavnosti, konjička, so ne samo ponudili na ogled, marveč jih tudi prodajali. "Vsak, ki bo prišel mimo, bo zagotovo našel nekaj zase," je povedala gospodična, ki je razstavljala in prodajala usnjene izdelke. V vsakem primeru pa bo vsaj pritegnilo pozornost četudi povsem naključnih obiskovalcev. Izbirati je bilo mogoče med modnimi dodatki kot so zapestnice, prstani, torbice, med grafikami, izdelki iz filca, med prtički, kapami, copati ...

Kako pa je s temi sejmi v tujini? "V tujini tovrstne sejme poznajo dalj časa in so tudi bolj obiskani. Razlika je tudi v pisanju računov. Na naših sejmih se pojavljajo inšpektorji, ki preverjajo umetnike, njihovo administracijo, račune in kazni, ki jih lahko napišejo, so lahko astronomsko visoke, zato se marsikdo raje na prireditvah ne pojavi. V tujini plačaš prispevek za udeležbo, in to je to, ko sem bila lani na sejmu v Avstriji in sem pisala račune, so me debelo gledali in mi razložili, da to ni potrebno. Razlika med drugimi državami in Slovenijo je v tem, da tujina spodbuja takšne prireditve in jih podpira, pri nas pa je to le še en način kako polniti državno blagajno," odgovarja Cajhnova.

V primerjavi s trgovinami so cene izdelkov več kot zmerne. Predvsem je pa vsaka primerjava nehvaležna, saj so izdelki, ki jih ponujajo sejemske stojnice izdelani ročno, unikatno in ima zaradi tega tudi določeno umetniško vrednost. "Sejem FairArt je nastal zaradi jeze, ki so jo povzročile sorodne prireditve. Časi, v katerih smo se znašli, so neprijazni do ustvarjalcev, in ideja sejma FairArt je bila, da smo prijazni in »fer« do ustvarjalcev, kar pomeni, da so cene stojnic nizke, kolikor se da. Enako mero ferpleja pričakujem tudi od udeležencev. Težava je v tem, da so stroški za udeležbo na sejmih lahko zelo visoki, ko k temu prišteješ še pot, material, čas, ki ga vložiš, in idejo, ki jo za izdelavo potrebuješ ... ko potegneš črto, ugotoviš, da si na izgubi ali pa na nuli. Veliko ljudje se zaradi premagovanja finančnih stisk zateka k ustvarjanju in si na ta način pomaga in pri tem smo Slovenci zelo iznajdljivi," zatrjuje Marjana Cajhen.