Kot je pokazala raziskava, ki jo je v okviru projekta Obleka naredi človeka pri 1300 posameznikih izvedlo društvo Ekologi brez meja v sodelovanju z društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija, je glavni razlog za zavrženje oblačil njihova neuporabnost. Pri tem gre za raztrgana ali kakor koli drugače poškodovana oblačila.

"Razlog, da oblačila hitreje kot v preteklosti postanejo sprana, raztrgana ali spremenijo obliko, je v slabi kakovosti materialov oblačil iz trgovin s hitro modo. Teh je tudi v Sloveniji vedno več, kar potrjujejo številke količin uvoženih oblačil," so zapisali Ekologi brez meja.

Slovenija po njihovih navedbah največ oblačil uvozi iz Nemčije, Avstrije in Italije, od neevropskih držav pa iz Kitajske in Bangladeša. Povprečna cena na kilogram uvoženih oblačil je 25 evrov, izvoženih pa 45 evrov, kar kaže po eni strani na izvoz kakovostnih izdelkov, po drugi pa na uvoz nizkokakovostnih, so opozorili. Leta 2019 je bilo sicer v Sloveniji po njihovih navedbah proizvedenih skoraj 24 milijonov kosov oblačil.

"Učinkovita zaviralca hitre mode sta pametna in ponovna uporaba, a se ti trendi v Sloveniji še niso prijeli v dovoljšnji meri, da bi lahko zaustavili naraščanje količin odpadnih oblačil. Delež prodaje rabljenih oblačil v primerjavi z nakupom novih v letu 2019 znaša le 0,62 odstotka, še nižji pa je delež izposoje oblačil," so izpostavili.

Evropsko povprečje zavrženih oblačil je leta 2019 doseglo 11 kilogramov na prebivalca, pri čemer ne upošteva tistih, ki niso bila zbrana ločeno. Oblačila sicer predstavljajo glavnino tekstilnih odpadkov, so še dodali avtorji raziskave.