Razen obveznega muslimanskega naglavnega pokrivala bi to lahko bilo snemanje za katero koli modno revijo. A Ala, ki jo turški mediji imenujejo tudi "Vogue za zakrite", ni konvencionalna revija, saj združuje skorajda nemogoče: konservativne muslimanske vrednote in visoko modo.
Ciljno občinstvo so pobožne karieristke, ki si ubogljivo zakrivajo lase, si pa morda poželijo torbice Louisa Vuittona. Kose, ki več razkrivajo kot zakrivajo, značilne za tradicionalne modne revije, boste v Ali, ki v turščini pomeni "najlepša izmed najlepših", zaman iskali.

Eden izmed njenih ustanoviteljev, Ibrahim Burak Birer, 31-letni musliman in nekdanji tržni analitik, ki obožuje kavbojke in dizajnerske suknjiče, pravi, da se mu je zamisel za revijo porodila potem, ko je na naslovnici neke mednarodne modne revije videl transseksualca v prosojni obleki in prsno protezo. "Odkrili smo, da obstaja niša za konservativne turške muslimanke z drugačnim svetovnim nazorom," pravi Birer. "Do zdaj je večina modnih revij ponujala življenjski slog, ki se osredotoča na seksi in suhljate ženske. A ne oblačijo se vse ženske kot tista dekleta iz Seksa v mestu."

Po islamskih pravilih
Ala se trdno drži strogih islamskih navodil: roke in glava so zakriti, tesne hlače in krila nad gležnji so prepovedani. A, kot pravi Birer, v Koranu ni nikjer zapisano, da ženske ne bi smele nositi desetcentimetrskih pet. "Lahko si eleganten in sofisticiran. Z žensko lepoto ni nič narobe, samo da ni zapeljiva."

Uspeh Ale, ki si je od prve številke junija 2011 pridobila že 30.000 naročnikov, odraža vzpon islamske buržoazije v Turčiji, ki kar cveti pod vodstvom premierja Recepa Tayyipa Erdogana in njegove islamsko navdihnjene stranke za pravičnost in razvoj. Ta verni razred trgovcev, ki se mu nošnja rute in vožnja mercedesa ne zdita nezdružljiva, spreminja družbo v državi, ki ji je nekoč dominirala sekularna elita, ki je prepovedala nošnjo rut v javnih ustanovah.
Danes v Carigradu verni poslovneži potrpežljivo čakajo šest mesecev na 150.000 dolarjev vreden BMW, medtem ko se trendovske mladenke v naglavnih rutah, oprijetih kavbojkah in rdečo šminko zgrinjajo nad 80 nakupovalnih središč v mestu. Rute so zdaj vseprisotne tudi med študentkami na univerzah. In v Ali lepe manekenke v dizajnerskih rutah še izpostavljajo vse večjo odprtost Turčije do takih izkazov religije.
"Surov komercializem"
A kljub poudarjeni zadržanosti v Ali fotografije našobljenih manekenk v dragih oblačilih še vedno razburjajo nekatere pobožnjake. Verski učenjaki tako trdijo, da ne gre za to, ali je ženska fotografirana z ruto ali v seksi perilu, ampak da je tako obnašanje na splošno v nasprotju z islamom, ki ženskam naroča, naj ne razkazujejo svoje ženskosti. Spet drugi muslimanski intelektualci Alo kritizirajo zaradi promocije "surovega komercializma", ki da ne gre vštric z islamom, medtem ko gredo nekaterim v nos vzhodnoevropski modeli.

V eni zadnjih številk je bil predstavljen razkošen hotel v sredozemskem obalnem mestu Marmaris, spet drugi članek je opeval novo linijo luksuznega parfuma Raviseine, v intervjuju pa je 24-letna gospodinja naštela pet stvari, brez katerih ne more živeti: rdeča ruta, bela svilena bluza, črne hlače, čevlji z visokimi petami in parfum Chanel Allure.
"Revije kot Ala skušajo promovirati pošastni kapitalizem s tem, ko govorijo ljudem, naj uživajo dobrine, ki si jih ljudje v Turčiji ne morejo zares privoščiti," meni muslimanski učenjak Ali Bulac. "Naša vera in življenjski slog našega preroka nas spodbujata, da delujemo in živimo skromno, ne pa kot v svetu, ki ga predstavlja Ala."

A Birer meni, da tudi bogaboječ musliman lahko uživa v dobrem življenju in v kritikah vidi zastarele nazore nekaterih konservativcev, da bi morale biti muslimanke podložne in nevidne. "Nekateri nas kritizirajo, ker mislijo, da ženske sodijo samo v kuhinjo ali za štiri stene."
O tem, zakaj Ala uvaža dolgonoge nemuslimanske manekenke, namesto da bi najemala "domače", pa Birer pravi, da so manekenke iz vzhodne Evrope preprosto cenejše. Poleg tega pa naj bi imeli nekateri turški modeli pomisleke do poziranja v ruti, saj je v Turčiji ta predmet kulturne vojne med sekularisti in verskimi konservativci.

Rušenje stereotipov
Urednica Ale Hulya Aslan, 24-letnica z drzno leopardjo naglavno ruto, trdi, da prikaz modnih zastrtih žensk odseva emancipacijo pobožnih Turkinj in pomaga rušiti zastarele stereotipe o ruti. "Predolgo so ruto uporabljali kot politično orožje, a na milijone mladih žensk, kot sem jaz, nosi hidžab; me pomagamo podirati tabuje, ob tem pa dokazujemo, da rute niso le za stare tetke."

Birer in njegov 32-letni poslovni partner Mehmet Volkan Atay imata z Alo visokoleteče cilje: razširitev na celotno območje Bližnjega vzhoda. "Turčija postaja na Bližnjem vzhodu model in Ala bi lahko pritegnila širšo publiko," meni Atay. A vsi niso tako prepričani. Ayse Bohurler, poslanka vladajoče stranke in vodilna konservativna intelektualka, pravi, da je sporočilo revije mešano in da samo zato, ker nosiš Guccijevo naglavno ruto, še nisi moderna ženska.