Divjim puranom je pred sto leti zaradi nereguliranega lova in izsekavanja gozdov v Severni Ameriki že grozilo izumrtje. V zadnjih desetletjih pa so prizadevanja naravovarstvenikov vendarle obrodila sadove. Divji purani so se tako pridno množili, da v zadnjih letih lomastijo tudi po ameriških mestih, kjer zaradi odsotnosti naravnih plenilcev prav dobro uspevajo.

Pristno veselje naravovarstvenikov na drugi strani predstavlja nočno moro za meščane, ki niso vajeni puranov na cestah, dvoriščih in pločnikih. V letošnjem letu so purani že večkrat pokazali, zakaj jih je Franklin pred skoraj 250 leti krstil za "ptice poguma".

V zvezni državi New Hampshire je neki puran zbil voznico motornega kolesa, ki je zgrmela po tleh. V zvezni državi New Jersey je moral preplašeni poštar po napadu več deset ptičev na pomoč poklicati policijo. V zvezni državi Michigan tradicionalna orožja za boj s purani ‒ ploskanje in mahanje z dežnikom ‒ nista več zadoščala. Poštarje so v mestu Grand Haven oborožili s solzivcem, poroča Guardian.

"Morda gre za največjo grožnjo človeški civilizaciji po izbruhu ognjenika Krakatau. Divji purani po vsej Ameriki razgrajajo in vstajajo v uporu proti pritoku ljudi v njihov življenjski prostor," je zapisal neki newyorški časnik, ki je na pol v šali na pol zares v bran ljudstva pozval celo varnostne sile.

V sto letih število puranov z nekaj deset tisoč na sedem milijonov

Puranja vrsta sicer v Severni Ameriki biva že več kot 10.000 let. V časih pred Kolumbom je na območju, ki se danes razprostira prek 39 zveznih držav ZDA, bivalo najmanj deset milijonov puranov.

Njihovo število se je v stoletjih po prihodu priseljencev iz Evrope zaradi nereguliranega lova in izsekavanja gozdov zmanjšalo na zgolj med 30.000 in 200.000 predstavnikov leta 1930, za Guardian piše Alice Hutton.

Naravovarstveniki so si že od 19. stoletja naprej prizadevali za njihovo ohranitev. Vendar so odločilno potezo povlekli med 50. in 70. leti prejšnjega stoletja, ko so polovili prosto živeče purane in jih razselili po vseh ZDA. Odtlej se divji ptiči predvsem množijo in ustvarjajo nove jate. Zveza National Wild Turkey Federation je po letu 2000 ocenila, da v ZDA prosto živi sedem milijonov puranov.

Lincoln zahvalni dan povzdignil v državni praznik

Vlogo purana v ameriškem ideološkem imaginariju sta v vmesnem času zacementirala predsednika Franklin in Abraham Lincoln. Zadnji je leta 1863, ko je puranom že močno pretilo izumrtje, t. i. zahvalni dan povzdignil v državni praznik.

Ameriška javnost je sicer glede puranov po pisanju Guardiana razdeljena. Nekateri jih skorajda častijo ‒ puran Smoke je denimo postal celo častni župan nekega mesta v Wisconsinu. Spet drugi bi jih radi samo pojedli.

Američani "thanksgiving" ali dan žetve praznujejo četrti četrtek v mesecu novembru ‒ letos torej jutri, 25. novembra. Praznik je eden najpomembnejših v ameriški kulturi, saj ga praznuje kar 88 odstotkov tega 300-milijonskega naroda.

Američani za zahvalni dan pojedo 46 milijonov puranov

Po tradiciji se za mizo zbere vsa razširjena družina, glavna zvezda večerje pa je (pečen) puran. Še večja zvezda je sicer puran, ki ga vsako leto na zahvalni dan pomilosti ameriški predsednik, a kaj ko Američani nato pohrustajo najmanj 46 milijonov na kmetijah vzrejenih puranov.

Njihovi divji bratje pri povračilnem obračunu z Američani ne varčujejo moči. Najbolj zloglasni borec proti človeštvu, divji puran Gerald iz kalifornijskega Oaklanda, je v lanskem letu napadel več kot sto ljudi, zato so ga premestili. Še bolj kruta usoda je čakala Pata Clucka, ki so ga zaradi domnevne agresivnosti po Massachusettsu kar evtanazirali, kar je sicer sprožilo ogorčenje nekaterih predstavnikov človeške vrste.