Kobal o svoji vrnitvi na sceno

"Midva z Borisom Devetakom sva že pred časom, potem naju je ustavila korona, naredila neko predstavico, ki sva jo nekajkrat na prostem tudi zaigrala in poimenovala Radio Poper. To je bilo pred dobrim letom, v tistem še prostem poletju pred pandemijo," je v pogovoru za koprski studio oddaje Dobro jutro vrnitev v svet satire pojasnil Boris Kobal. "Potem se je vse skupaj malo ustavilo, zato sva si rekla, da izkoristiva sodobne tehnologije in da narediva online predstavo, ki bo v četrtek ob ... v Ljubljani bi rekli ob pol devetih, ampak v resnici je ob osmi in pol."

Predstava bo obudila nekatere občinstvu že znane like, a vseeno sta se ustvarjalca potrudila, da ne bi le pogrevala že videnega. "V predstavi bo nekaj poznanih starih likov iz TV Popra, so pa zraven tudi nove in sodobne zadeve. Predstava se bo dogajala v živo in bo vključevala tudi kviz, v katerega lahko gledalci vstopijo in podajo svoje odgovore."

Kobal pa poudarja, da predstava ne pomeni še nujno njegove vrnitve v svet komedije in satire. "Ta predstava je že bila skuhana prej, a je nisva mogla kar pogreti in na novo predstaviti, ampak sva jo morala premisliti in prenoviti, a v osnovi gre za že izdelan star projekt. Tako da ne gre za moj "comeback", projekt gre v četrtek v živo in bo po četrtku tudi izzvenel, kaj bo pa potem, pa po pravici povedano ne vem."

Boris Kobal se je zaradi plagiata predstave, ki ga je priznal, zavil v medijski in socialni molk. Foto: BoBo
Boris Kobal se je zaradi plagiata predstave, ki ga je priznal, zavil v medijski in socialni molk. Foto: BoBo

Kanalizacija družbe

"Ali satiro potrebujemo ali ne, je vprašanje globlje analize in razmisleka. Ta trenutek Slovenija oziroma tisti, ki ima Slovenijo v rokah, tega prav gotovo ne potrebuje in ne želi. Midva sva to satiro imenovala Radio Poper prav zato, ker nas ni na televiziji, čeprav bova vidna tudi v sliki," še pravi Kobal, ki je prepričan, da je satire in pravega samorefleksivnega humorja na slovenskih zaslonih premalo. "Po pravici povedano smo se z nekdanjimi člani oddaje večkrat že igrali z idejo, da bi oddajo obudili, a za to nismo na nobeni televiziji dobili kakšnega posluha. Na splošno imam občutek, da so odgovorni na oddajo kar nekako pozabili in tudi nagrad ali priznanj ni dobila."

"Kot narod smo skozi svojo zgodovino šli popolnoma nesvobodni, ne samo zaradi zatiranja, ampak zaradi tega, ker smo se s tem tujim zatiranjem navlekli neke notranje zapreke in avtocenzure. Mi mislimo, da ne zmoremo in ne smemo. Zato si je preprosto izposoditi nekoga drugega, recimo Muja. Ni naš in zato se lahko iz njega norčujemo, kolikor želimo. Na naš račun pa se je težko šaliti, ker je takoj tu užaljenost. Nikoli ne bom pozabil, ko je ena od naših igralk v seriji igrala bolniško sestro in je imela nekoliko čudne zobe. Naslednji dan je že prišel val pisem bolniških sester, češ one pa že niso take. Ali pa naše karikature Prešerna, zaradi katerih so nam očitali norčevanje iz naroda in njegovega velikega uma," se je spomnil težav, ki so jih tudi sami imeli zaradi vsebin, ki so jih ustvarjali.

"Smeh je bil vedno zdravilen, je nekakšen duševni WC, kjer se lahko znebimo svojih frustracij. Potegneš vodo in gre vse ven, ko potegnemo vodo, pa se nam vse vrača."

To ni opravičilo