Slovenci so na tramvaj še posebej navezani, saj so do 60. let prejšnjega stoletja predstavljali večino zaposlenih na in ob progi. Spremljal jih je skozi družbeno politične spremembe, od fašizma, ki je na tramvaju prepovedal uporabo slovenskega jezika, do prevoza ranjencev v drugi svetovni vojni ter zlatih časov Trsta, ko so se v mesto po nakupih zgrinjale množice Jugoslovanov.

Opensko kulturno društvo je ob obletnici uredilo razstavo, ki vključuje tako fotografijo prve vožnje kot poročanja o zadnji nesreči, ki je leta 2016 tramvaj tudi ustavila.

Ob pogledu na stare fotografije se mu orosijo oči, prizna Dolfi Purič, ki je znameniti openski tramvaj vozil dobrih 22 let. Tudi naša kamera ga je pred leti ujela, ko je spretno vrtel ročico in potnike zapeljal po priljubljeni razgledni trasi. Rad je poklepetal s turisti, jim predstavil domače kraje in delovanje tramvaja, celo Japoncem, se z nasmehom spominja. "Malo po angleško, malo po nemško, malo z rokami in potem smo šli še na kavo vsi skupaj. Je bilo enkratno!" pripoveduje Purič.

Ni pa bilo vselej lahko. Tramvaj je vozil vsak dan ne glede na vremenske razmere, ki so lahko spust z Opčin do mesta v zalivu možno otežile. "Če je deževalo, je bilo treba iti malo več počasi, s snegom vse v popolni tišini, so se hlače kar tresle, brgeše bi rekli," pripoveduje.

Preživeti nesrečo

Nesreč je bilo v več kot stoletni zgodovini tramvaja veliko, a brez hujših posledic. O prvi so poročali že leta 1904, zgolj dve leti po zagonu. Takrat je nastala znana tržaška pesem o tramvaju, rojenem pod nesrečno zvezdo. Eno hujših nesreč je leta 1975 doživel tudi voznik Ivan Hussu. Srečen izid sta s prijateljem vsako leto znova praznovala, se še danes spominja njegova hči, ki je razstavi posodila očetovo uniformo. "Na openski tramvaj sva nosili z mamo večerjo očetu in potem, ko sem zrasla, sem hodila v službo v Trst," je povedala Neva Hussu.

Poleg zgodovinskega pregleda in tehničnih zanimivosti ponuja razstava predvsem vpogled v osebne zgodbe. Vozniki, sprevodniki, mehaniki, potniki, vsakega na tramvaj vežejo posebni spomini. "Celo pletle in kvačkale smo, šivale tiste pol ure, ker smo se s tramvajem vozile štirikrat na dan," se spominja Neva Hussu.

Dunja Sosič iz Kulturnega društva Tabor Opčine pa je dodala: "Tramvaj predstavlja tisti čas, ki smo ga med potjo izgubili. Veš, da s tramvajem imaš tistih 30 minut časa, ki ga dodeliš knjigi, sanjarjenju, pogledu na naš zaliv."

V mirovanju že šest let

Openski tramvaj miruje že vse od leta 2016, ko se je zgodila nesreča, pri kateri so se poškodovale tudi tirnice. Čeprav je obnova, na katero so dolga leta čakali, končana, pa pristojne komisije niso še izdale dovoljenja za njegovo vnovično delovanje, pravijo na občini. Prebivalci upajo, da bo nekega dne spet vozil, saj da je to kulturna znamenitost, ki so si jo hodili ogledovat obiskovalci celo iz Nemčije in Avstrije.

Šest let – tako dolgo tramvaj v svoji 120-letni zgodovini še ni miroval, a na Opčinah verjamejo, da bo staro kolesje kmalu spet na progi. "Spet bo zavriskal in cvilil po glajzu, kot se reče po domače, po šinah, do mesta in gor na Opčine. Bo bo!" je optimističen Purič.