Med njimi je bilo, kot se za pustno soboto spodobi, tudi nekaj maškar, v Višnji Gori pa je slikar pohodnikom na lica narisal polža, ki je simbol tega starega dolenjskega mesteca. Za živahno dogajanje ob vsej poti so poskrbeli številna društva in zavodi iz občine Ivančna Gorica. In če so lani pohodniki gazili po snegu, so jih letos spremljali razcveteni telohi, zvončki in trobentice.

15 km dolga pot po osrčju dežele Desetega brata in drugih junakov prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča se začenja v jedru 450 let starega mesta Višnja Gora. Ta je po zaslugi barona Emila Rotschutza, ki je pred 150 leti ponesel ime kranjske čebele v svet, tudi rojstni kraj te najmarljivejše čebelje vrste na svetu. V prvem delu se pot vzpenja mimo ostalin gradu grofov Višnjanskih, Pristave in Zavrtač do Polževega, ki je s 630 metri nadmorske višine najvišja točka pohoda. Nato pa se pot le spušča mimo znanih krajev iz Jurčičevih literarnih del do njegove domačije na Muljavi. Pohodniki z dovolj močmi v nogah pa so pot podaljšali do vasi Krka.

Jurčičev pohod v zadnjih letih postaja vse bolj literarni. Pred leti se namreč eden izmed govornikov ni mogel spomniti, kdaj in katero Jurčičevo delo je nazadnje prebral. Zato so se organizatorji odločili, da dobi literatura večji poudarek na pohodu. Letošnja tema je bila Beremo domače. Pohodniki so sodelovali v knjižnem kvizu z reševanjem gesel ob informativnih tablah ob poti, v Krjavljevi koči so poslušali pripovedovanje Jurčičevih del, na stojnici knjižnice Ivančna Gorica so imeli knjige domačih avtorjev, pohodnikom pa so delili knjižne kazalke z desetimi Jurčičevimi bralnimi zapovedmi. Župan Ivančne Gorice Dušan Strnad je pojasnil, da želijo s tem pomagati pri ohranjanju bralne kondicije.

Osrednji govornik na sklepni prireditvi na Jurčičevi domačiji na Muljavi, kjer so pripravili pester zabavni in kulturni program, je bil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Ta je poudaril, da je čebelarstvo pomemben del slovenske kulturne dediščine in da bo Višnja Gora z ureditvijo Hiše kranjske čebele postala pomembno središče slovenskega in svetovnega čebelarstva.