Trpanj je manjši kraj na severni strani polotoka Pelješac. Do predlani je bil znan predvsem zaradi trajektnega pristanišča, saj je na vrhuncu poletne sezone tja iz celinskih Ploč priplulo tudi do deset trajektov na dan. Novi most na Pelješac je število trajektnih plovb več kot prepolovil.

Pelješac: Trenta do Korčule

"Smo 50 metrov od trajektnega pristajališča, v križišču Ulice kralja Tomislava in Žalo," razlaga Franko Franulović, ki je leta 1988 odprl preprost pristaniški bife in ga poimenoval Trenta. Toda – zakaj Trenta? Zato, ker ima Franko v vseh osebnih dokumentih polega priimka Franulović tudi uradno vpisan vzdevek Trenta.

"Franulovići smo doma iz naselja Blato na Korčuli. Moj prapradedek je bil kot avstro-ogrski vojak, ujet v Trenti. Nekako se je rešil in se srečno vrnil na Korčulo," razloži Franko. Iz praprastarega Franulovića so se začeli šaliti, saj je vsem razlagal, da je za nekaj časa izginil, ker je bil ujet v Trenti. In tako se je obstoječi rodbinski priimek Glumac takrat spremenil v Trento.

V času Avstro-Ogrske je bilo veliko vojakov tudi iz Dalmacije, fante s Korčule je že na začetku 19. stoletja zelo cenil tudi Napoleon, ko si je zadal osvojiti Rusijo. In tako je zaradi rekrutacij Trenta zašla tudi na Korčulo in se ohranila do danes.

Trenta je tudi hči

Cela moška veja Franulovićev iz Blata na Korčuli ima še danes v vseh dokumentih uradno dopisano tudi Trenta. Vzdevek je prevzela tudi Frankova hči Morana, kar po ženski liniji sicer ni običajno, a ker je edina naslednica rodbine, na takšen način tudi ona v osebni izkaznici ohranja prisotnost slovenske ledeniške doline Trenta v vroči Dalmaciji.

In bo tudi ostala, saj je najmlajša Trenta že povsem prevzela lokal. Franko pride samo tu in tam malo v nadzor, rad se tudi pogovori s slovenskimi gosti, ki jim najprej ne gre v račun ime lokala. Zanimivo je, da dalmatinski Trenta ni bil še nikoli v alpski Trenti, po kateri ima vzdevek. "Bil sem že v Tolminu, višje pa ne. Vsekakor nameravam v kratkem obiskati tudi dolino, v kateri je bil zajet moj prednik, in nam od tam prinesel del identitete."

Franko Franulović Trenta. Foto: Luka Hvalc/Val 202
Franko Franulović Trenta. Foto: Luka Hvalc/Val 202

Z odprtjem mostu je turistov manj

S Frankom Franulovićem Trento smo se, ko smo čakali na trajekt, zapletli še v klepet o turizmu v Trpnju in na polotoku Pelješac. Z odprtjem mostu na Pelješac vožnja s trajektom nima več pravega smisla, predvsem za turiste z avtomobili ne. Po odprtju mostu konec julija 2022 se je promet v Trenti in tudi sicer v Trpnju prepolovil.

"Življenje je zdaj postalo veliko manj kaotično, kraj ima tudi samo en hotel, zaradi severne lege je sezona veliko krajša kot na južni strani Pelješca. V Trpnju je turistov na vrhuncu sezone še vedno dovolj, ni pa več nemogoče gneče z avtomobili."

Moj prapradedek je bil kot avstro-ogrski vojak, ujet v Trenti. Nekako se je rešil in se srečno vrnil na Korčulo. V spomin na srečen razplet si je uradno dodal vzdevek Trenta.

Franko Franulović Trenta

Najbolj množičen je bil turizem v Trpnju v sedemdesetih in osemdesetih letih. Tukaj sta imeli svoji letovišči univerzi iz Beograda in Zagreba, pa številni sindikati. Iz Bosne in Srbije je do Ploč, ki so pomembno tovorno pristanišče, vozil vlak. Potniki so nato s trajektom iz neretvanske delte prispeli do Trpnja, večina jih je bila brez avtomobila, danes pa je seveda ravno obratno.

Kardelj, Dolanc in Avstralija

V daljavi smo z gospodom Trento že lahko videli in slišali trajekt, ki je prihajal iz smeri Ploč, ki so se, zanimivo, do razglasitve hrvaške neodvisnosti imenovale Kardeljevo, seveda po ideologu samoupravljanja Edvardu Kardelju.

Lahko bi rekli, da je nekaj let trajekt vozil na relaciji Kardeljevo–Trenta. Sogovornik, ki je torej doma iz Blata na Korčuli, postreže še z nekaj zanimivostmi.

"Prebivalci Blata na Korčuli so se najprej izseljevali v Združene države Amerike, po drugi svetovni vojni pa v Avstralijo, predvsem v Sydney, kjer je še danes zelo močna in povezana otoška skupnost. Ko smo že omenjali Kardelja, naj dodam, da je s Korčule prihajala tudi žena vplivnega slovenskega politika v nekdanji Jugoslaviji, Staneta Dolanca."

Družinske zgodbe so marsikdaj nepredvidljive in Trento so se pred štirimi desetletji s Korčule preselile na Pelješac. "Tukaj sem se poročil. Kot zaveden in ponosen prebivalec Blata sem končal malo neslavno, ampak mislim, da imava z ženo dosti srečen in uspešen zakon in da je bilo vredno. Ženi sem prinesel sebe in Trento," malce šaljivo sklene Franko Franulović Trenta.

Foto: Luka Hvalc/Val 202
Foto: Luka Hvalc/Val 202

Trenta do Pelješca in Korčule

Za začetek julija bolj slabo zaseden trajekt z imenom Sveti Juraj je pristal v Trpnju. Nekaj gostov se je dvignilo iz bifeja, saj so prišli čakat potnike brez avtomobilov, večinoma so ti do Ploč prispeli s ponovno vzpostavljenim sezonskim kopalnim vlakom iz Sarajeva.

Čeprav bar Trenta verjetno nikoli več ne bo tako obljuden kot nekoč, bo ostal živ spomenik usode mladega dalmatinskega vojaka, ki je ime ledeniške doline Trenta zanesel v obmorsko Dalmacijo … Trenta se tako danes vije vse do Pelješca in Korčule.

Poleti v podkastu Zgodbe Vala 202 objavljajo zanimive zgodbe iz različnih evropskih držav. Na podkast Zgodbe se lahko naročite tukaj.