Borneo v Malajskem arhipelagu je s površino 737.000 kvadratnih kilometrov tretji največji otok na našem planetu. Največji, indonezijski del otoka se imenuje Kalimantan. To ime se (neupravičeno) uporablja tudi kot sopomenka za celotni Borneo.

Gorata, z vlažnimi pragozdovi porasla notranjost se najvišje vzpne na severu otoka, kjer je 4.101 meter visoka gora Kinabalu. Doline so gosto poseljene, saj je nekoliko zamočvirjena prst zelo rodovitna. Na otoku je veliko rudno bogastvo: diamanti, zlato, platina, srebro, živo srebro, železo, mangan, cink, kositer, svinec, črni premog in pod bližnjim Južnokitajskim morjem nafta ter zemeljski plin.

Iz Bornea izhaja orangutan
Med rastlinstvom in živalstvom otoka je nekaj takšnih, ki so znani po vsem svetu - ptič kljunorožec, opica nosan in seveda primat orangutan. Orangutan je endemična žival Sumatre in Bornea. V malajščini izraz orang pomeni človek, utan pa gozd oziroma džungla. Med rastlinskimi posebnostmi slovi rafflesia, znana kot rastlina z največjim cvetom, ki je lahko širši od enega metra.

Del Bornea je tudi Brunej
Državna meja med malezijskim in indonezijskim delom Bornea je zelo pomembna ločnica med gospodarsko dokaj razvito in politično stabilno Malezijo ter gospodarsko slabše razvito in politično nestabilno Indonezijo. V kulturnem pogledu so razlike bistveno manjše. Tudi uradna jezika obeh držav, indonezijski in malajski, sta si zelo podobna. Na severozahodni obali Bornea je še žepna državica Brunej, zaradi nafte ena od najbogatejših držav sveta.

Na Borneu na vseh straneh državnih meja pomešano živijo različna ljudstva in plemena. V indonezijskem delu otoka so številna manjša ljudstva v veliki meri ohranila tradicionalni način življenja. V malezijskem delu je hiter gospodarski razvoj povsem spremenil življenje v mestih, močno pa je razkrojil tudi predindustrijsko družbo na podeželju.