Tretji največji otok na svetu leži med Sumatro, Javo, Sulavezijem in Filipini. Kot že rečeno, je otok politično razdeljen na tri države: Malezijo, Indonezijo (njen del je največji) in samostojni Brunej. Indonezijci otoku pravijo Kalimantan, za prebivalce drugih držav pa to ime označuje le indonezijski del otoka, malezijski del otoka, Sabah in Saravak, se imenuje Vzhodna Malezija oz. Malezijski Borneo, preostali del pa spada v okvir Bruneja, za katerega je znano, da spada med najbogatejše predele sveta.

Zelo razgibana površina otoka
Površina Bornea je 743.330 kvadratnih kilometrov, njegov najvišji vrh pa je Mount Kinabalu na malezijskem predelu otoka, ki meri 4095 metrov, s čimer otok spada na tretje mesto lestvice najvišjih otok na svetu. Otok je znan tudi po zelo razvejanem podzemnem sistemu: jama Clearwater ima eno najdaljših podzemnih rek na svetu, jama Deer (Jelen) velja za največji podzemni prehod na svetu, v njem pa domuje kar okoli tri milijone netopirjev. Podnebje na otoku je zelo vroče in vlažno, dež je zaradi ekvatorialne lege stalnica, med oktobrom in marcem pa so tam tudi monsuni.

Zaradi svoje lege je bil otok, predvsem njegov zahodni del, v preteklosti pomembna trgovska postojanka, kitajski dokumenti pa razkrivajo, da so otoški trgovci največ trgovali z zlatom, želvovino, slonovino, kafro, zmajevo krvjo, čebeljim voskom, deli lijan in različnimi začimbami. Indijci so Borneo imenovali Suvarnabhumi (otok zlata) in Karpuradvipa (otok kafre), prebivalci Jave pa so mu nadeli ime Puradvipa oz. diamantni otok.

Zelo raznolika favna in flora
Na otoku je zelo močna skupnost domorodcev, ki še dandanes živijo po svojih načelih, v preteklosti pa so bili znani po krutih medsebojnih spopadih. Danes največjo domorodno skupnost tvorijo Ibani v malezijskem delu otoka. Otok se kiti tudi z deževnimi pragozdi, ki so najstarejši na zemeljski obli. Ko se je morska gladina med ledenimi dobami dvigala in spuščala, se je Borneo izognil opustošenju: nikoli ga ni popolnoma prekrila voda, zato se je obstoječi ekosistem obdržal vse do danes. Flora in favna sta res bogati: med drugim vas pričakajo agresivni komarji, pijavke, kače in še bi lahko naštevali. Po nekaterih podatkih na otoku domuje 1.700 vrst zajedalskih črvov in kar 166 vrst kač, zelo vlažno podnebje pa je ugodno za številne bolezni, od malarije do tropskih vročinskih bolezni. Zelo bogata je tudi flora: več kot 11.000 rastlinskih vrst domuje na tem bujnem otoku, med njimi jih je tretjina endemičnih, torej jih najdete zgolj tam.

K. T.