Nenavadne rastlinske vrste ob jemenski obali. Foto: Reuters
Nenavadne rastlinske vrste ob jemenski obali. Foto: Reuters
Drevesa zmajeve krvi so med najbolj prepoznavnimi rastlinami na otoku. Foto: Reuters


Tu rastejo drevesa zmajeve krvi, cenjena po svojem rdečem zdravilnem izcedku. Bučni vetrovi razpihavajo plaže na pobočja hribov. Ljudje govorijo zakotni jezik, starejši od arabščine.
Starodavna ljudstva so cenila Socotro kot kraj, kjer raste kadilo, mira in aloa, in še pred nekaj leti so bili ti otoki ob afriškem rogu tako rekoč odrezani od sodobnega sveta.

- Yemenia leti dvakrat tedensko v Hadibo, otoško prestolnico, iz kopenskih mest Sane in Adena.
- Najboljši čas za obisk: oktober-april, da se izognete sezonskim vetrovom in poletni vročini.
- Bolj zaželeno od hadibskih skromnih penzionov je taborjenje. Najem 4-W vozila z vodičem, voznikom in kuharjem stane od 100 dolarjev za osebo na dan, vključno z obroki in opremo za taborjenje.

Kmalu na Unescovem seznamu?
Jemen zdaj lobira pri Unescu, da prizna njegov odmaknjen arhipelag v Arabskem morju, ki ga krasijo spektakularne zelene gore, bele plaže in številne edinstvene ptičje in rastlinske vrste, kot del svetovne naravne dediščine zaradi svoje bioraznolikosti in naravne lepote.

Več informacij na: http://www.socotraisland.org/

S koncem dolge izolacije se Socotra zdaj spopada z izzivom, kako ohraniti svoje naravne zaklade, medtem ko se pazljivo odpira turizmu, ki bi lahko izboljšal življenje svojih 50.000 prebivalcev, ki se v težkih podnebnih razmerah še vedno preživljajo z ribami, dateljni in kozami.
K. S.

Zahodni turist plava v naravnem skalnatem rečnem tolmunu. Socotra je največja otoška skupina v Arabskem morju, 380 kilometrov južno od celine Jemna in 80 kilometrov zahodno od afriškega roga. Ima 1570 metrov visoke granitne gore, globoke doline, kraške planote, peščene plaže, lagune in od vetra bičane klife, ki se spuščajo v morje. Foto: Reuters
Zapuščena sredi oceana - potem ko sta se pred 20 milijoni leti ločili afriška in arabska plošča, je Socotra postala zibelka bioraznolikosti, ki v tem pogledu lahko konkurira Galapagosu in Mavriciju. Vseh njenih kopenskih mehkužcev, 90 odstotkov 30 vrst plazilcev in tretjino 900 rastlinskih vrst, ni mogoče najti nikjer drugje na svetu. Vsaj šest izmed njenih 181 ptičjih vrst je endemitov. Foto: Reuters
Drevesa zmajeve krvi (levo) na gričevnatih pobočjih v zaščitenem območju Homhill. Zgodnje pomorščake je na Socotro zvabilo njeno cenjeno kadilo, ki ga še vedno pobirajo skupaj z rdečo smolo dreves zmajeve krvi in zdravilnim izcedkom sokotrske aloe. Foto: Reuters
Sokotrške 'puščavske vrtnice', katerih debela drevesna debla so prilagojena za skladiščenje zalog vode, rastejo na gričevnatih pobočjih Wadi Diksama. Foto: Reuters
Pogled na plažo Qalensia na otoku Socotra. Foto: Reuters
Lokalni vodič, ki ga lahko skupaj z vozilom in voznikom najamete že od 100 dolarjev na dan, pred jamo Di Gob. Foto: Reuters
Egiptovski jastreb leti nad otokom. Število teh mrhovinarjev je na Socotri dosegla tisočico in tako postala najbolj koncentrirana populacija te ogrožene ptice na svetu. Foto: Reuters
Jadralci nad hribom blizu plaže Qalensia. Foto: Reuters
Otroci se igrajo med ribiškimi čolni na plaži v Qalensiyi, drugem največjem mestu na Socotri. Južnoarabska plemena so morda prispela na Socotro že leta 1.000 pred našim štetjem. Aleksander Veliki je ukazal vojaško invazijo na otoke okoli leta 330 pred našim štetjem. Portugalci so jih okupirali med letoma 150 in 1510. Socotra je bila tudi pod britanskim Adenskim protektoratom od poznega 19. stoletja, dokler ni Južni Jemen postal neodvisen leta 1967, Socotra pa je ostala v veliki meri izolirana, dokler se nista severni in južni Jemen leta 1990 združila. Foto: Reuters
Obiskovalca med ogledovanjem dreves zmajeve krvi, lokalno znanih pod imenom Dam al-Akhawain ali kri dveh bratov. Cenjene so po svojem zdravilnem rdečem izcedku, zmajeva kri pa je najbolj izrazita med 900 rastlinskimi vrstami na Socotri. Foto: Reuters
Socotra je ostala v veliki meri izolirana, dokler se nista severni in južni Jemen leta 1990 združila. 8. Deklica se guga na vrvi v ribiškem pristanišču v Qalensiyi. Na otoku živi približno 50.000 ljudi indijskega, arabskega in afriškega porekla. So muslimani in govorijo socotri, nepisan jezik, ki sega v čase pred arabščino. Preživljajo se z ribištvom, živinorejo, gojenjem dateljnov in zdaj tudi s turizmom. Foto: Reuters
Na plaži, še (skoraj) neokrnjeni od pasti turizma. Foto: Reuters
Daleč stran od ... vsega. Foto: Reuters