Eno takšnih novih mest je Landžov Šinču, ki leži sredi sušne, odmaknjene pokrajine Gansu na severozahodu države. Dolgo je samevalo, zdaj pa v njem noč in dan brnijo delovni stroji, saj je cilj povsem jasen - zgradbe, stanovanjske soseske in tovarne napolniti z ljudmi. Natančneje, s pol milijona ljudi - novih meščanov.

Eno izmed 20 podobnih gradbišč
Še pred nekaj meseci je bilo na tem območju le nekaj vasic, ki niso imele niti dostopa do tekoče vode, zdaj pa je področje postalo središče kitajskega hitenja in želje po urbanizaciji. Vodstvo države namerava namreč v prihodnjih desetih letih za selitev ljudi v mesta porabiti kar 6,5 trilijona (tisoč milijard) dolarjev, poroča britanski Telegraph.

V Landžov Šinčuju tako kot po tekočem traku rastejo nove zgradbe, policisti se že vozijo po novih asfaltiranih cestah, na vsakem koraku pa je videti velike reklame, ki napovedujejo prihod najbolj znanih trgovskih znamk, od avtomobilskih in modnih velikanov do tehnoloških podjetij. Gradijo tudi pisarne za vladne uslužbence, ki so združene v četrti, imenovani "Združeno središče za storitve". Pred njo je fotografija stiska rok, pod njo pa napis: "Z roko v roki. Gremo naprej. Skupaj ustvarjamo prihodnost." Načrti so res velikopotezni - v mestu želijo zgraditi kar repliko finančnega okrožja Pudong v Šanghaju.

A to gradbišče je le eno izmed 20 podobnih, ki kot gobe po dežju rastejo v do nedavnega povsem opustelih predelih. V Landžov Šinčuju naj bi se prvi stanovalci vselili že letos, do leta 2020 pa naj bi mesto povsem zaživelo in postalo industrijsko in logistično središče za celoten severozahod države. V njem naj bi živelo pol milijona ljudi, v njegovi neposredni bližini pa želijo zgraditi tudi visokotehnološko središče, imenovano "Dežela modrosti". Oblasti načrtujejo, da bo do leta 2030 letno imelo 27 milijard dolarjev prihodkov.

"Naš cilj je postaviti mesto, ki bo imelo močno industrijo, bo učinkovito porabljalo vodo in bo okolju prijazno, ob tem pa bodo v njem živeli srečni in zadovoljni ljudje," je dejal guverner pokrajine Gansu Lju Vejping.

Svet le opazuje in se čudi
Landžov Šinču je sicer del širše kampanje "Proti zahodu", s katero želi oblast modernizirati slabo razvito notranjost, ob tem pa na milijone vaščanov iz revščine spraviti v mesta, kjer bi postali del vse večjega domačega trga in katalizatorji povpraševanja. To dokazuje tudi marčna izjava premierja Lija, ki je dejal, da je "urbanizacija odprla vrata sanjam, da se uresničijo".

Kitajska sicer že zdaj doživlja spremembe v sestavi prebivalstva, ki jih lahko preostali svet le molče gleda in se jim čudi. Število mestnega prebivalstva se je z 179 milijonov leta 1978 povzpelo na 690 milijonov leta 2011, ta proces pa je spremljala tudi morda največja socialna revolucija v zgodovini človeštva, s katero so v zadnjih 30 letih iz revščine spravili več kot 600 milijonov ljudi.

Če se bodo trenutne smernice nadaljevale, bo Kitajska, v kateri živi 1,3 milijarde ljudi, že leta 2030 presegla mejnik milijarde ljudi, ki bodo živeli v mestih, do leta 2025 pa bo imela neverjetnih 221 mest z vsaj milijonom prebivalcev. Za primerjavo - v celotni Evropi je takšnih mest trenutno 35.

Še več - projekcije kažejo, da bo do leta 2030 vsak osmi Zemljan živel v enem izmed kitajskih mest, kljub vse večjemu številu vaških družin, ki se upirajo nasilnim izselitvam. Kitajska akademija za družbene vede namreč opozarja, da vse hujše onesnaževanje, prometni zamaški, okužena hrana in visoke cene lahko privedejo do tega, da bi vsa največja kitajska mesta razen dveh postala neprimerna za bivanje.