Macau je bil do 20.decembra 1999 portugalska kolonija. Foto:
Macau je bil do 20.decembra 1999 portugalska kolonija. Foto:
Nočno življenje je v Macau res nekaj posebnega.
Macau v zadnjem času postaja tudi turistična destinacija.
Macau se v zadnjih desetletjih neverjetno hitra razvija.

Od tega zavzemajo 7,8 kvadratnega kilometra polotok, 6,2 kvadratnega kilometra otok Taipa, 7,6 kvadratnega kilometra otok Coloane, dva kvadratna kilometra pa na novo izsušeno ozemlje med obema otokoma.

Otok Taipa je povezan s celino z dvema mostovoma, Coloane pa s Taipo z nasipom. Osrednji del polotoka in otokov sestavljajo granitni griči, ki se vzpenjajo do 170 m visoko. Na polotoku je tudi dokaj prostrana obalna ravnica.

Ko je leta 1498 portugalski pomorščak Vasco da Gama obplul Rt dobrega upanja, je Evropejcem omogočil pomorsko trgovino z azijskimi deželami. Portugalcev osvajanje azijskih pokrajin ni zanimalo, ustanavljali so le posamezne trgovske postojanke. Tako so se na začetku 16. stoletja utrdili v postojankah Goa v Indiji in Melaka v zdajšnji Maleziji.

Macao je bil središče trgovine
V slednji so leta 1511 srečali kitajske trgovce, dve leti pozneje pa so se prvi Portugalci že izkrcali na kitajskih tleh ob ustju Biserne reke (kitajsko Džu Dzjang). Njihovi prvi poskusi ustanovitve trgovske postojanke na Kitajskem niso bili uspešni. Leta 1557 se jim je s kitajskimi uradniki iz Kantona (kitajsko Guangdžov) uspelo dogovoriti o najemu polotoka Macau (kitajsko Aomen), na katerem so že prej večkrat pristajali.

Kot trgovska postojanka se je Macau zelo hitro razvijal. Poglavitni razlog za ugoden razvoj je bil v tem, da Kitajcem takrat ni bilo dovoljeno potovati v tujino, seveda pa so si želeli trgovati s tujimi deželami. Portugalci so tako lahko zastopali kitajske trgovce v drugih azijskih deželah.

Hiter vzpon portugalske kolonije
Ob koncu 16. stoletja je imel Macau že nekaj tisoč stalnih prebivalcev, od tega je bilo okoli tisoč Portugalcev. Poleg njih so v njem živeli še v krščanstvo spreobrnjeni Kitajci, Japonci, Malajci iz Melake ter številni sužnji iz Afrike, Indije in z Malajskega polotoka.

V Macauu je ob koncu drugega tisočletja živelo skoraj 450.000 prebivalcev. Število še vedno narašča, vendar pa se rast v zadnjih letih umirja. Povečanje v zadnjem desetletju je bilo kar tridesetodstotno, vendar je bila v zadnjih štirih letih le še sedemodstotna rast. Od leta 1981, to je v času, ko se je Macau ob hitrem gospodarskem razvoju tudi prostorsko močno razširil, se je število prebivalcev povečalo kar za tri četrtine. Hitra rast v tem času je povezana tudi z gospodarskimi spremembami v Ljudski republiki Kitajski.

Macau je zdaj spet kitajski
Na prelomu tisočletja so se dogodile korenite politične spremembe, ki izhajajo iz zgodovinskih okoliščin. Kitajska je dejansko priznala portugalsko suverenost nad macajskim ozemljem šele v sporazumu iz leta 1887; vse dotlej so bili Portugalci najemniki kitajske zemlje. Med kulturno revolucijo na Kitajskem v šestdesetih letih 20. stoletja je prišlo do neredov tudi v Macauu.

Novo prelomnico je sredi sedemdesetih let povzročil državni udar z vzpostavitvijo demokratične oblasti na Portugalskem. Takrat je Macau dobil zelo široko avtonomijo. Leta 1987 sta Portugalska in Kitajska podpisali sporazum, v katerem sta se sporazumeli, da je Macau del kitajskega ozemlja in po katerem je Kitajska prevzela suverenost nad njim 20. decembra 1999.