Mesto na jugovzhodni obali Kitajske, oddaljeno poldrugo uro z letalom od Pekinga in uro od Hongkonga, je namreč drugačno. Dolge, čiste plaže, čudovita narava, dobra kulinarika, lepa arhitektura in privlačno vzdušje. Kot da bližnjemu "odpadniškemu" Tajvanu razkazuje, kaj premore mati Kitajska.

Kjer hladna vojna še ni končana
Šjamen je znan tudi kot prizorišče "hladne vojne" med Kitajsko in Tajvanom. Nasproti mesta leži tajvanski otok Kinmen, kjer več tisoč vojakov vkopanih čaka na morebitni kitajski napad. Drzni kapitani turističnih ladjic popeljejo turiste na adrenalinski ogled enega izmed otočkov Ta-tan, kjer je mogoče na obali opaziti bunkerje, od koder Tajvanci skrbno spremljajo vsak premik na morju. Kitajske vojaške ladje so le streljaj daleč. Ob vračanju je moč opaziti na obali Šjamena reklamno sporočilo z velikimi kitajskim pismenkami: "Ena država, dva sistema".

Kot je znano, je Tajvan nastal leta 1949, ko so se na ta otok po zmagi komunistične revolucije na Kitajskem zatekli privrženci generala Čangkajška. Tajvan je bil iz ZN-a, ki mu je lani že petnajstič zavrnil prošnjo za včlanitev, izključen leta 1971, ko je njegov sedež prevzela komunistična Ljudska republika Kitajska. Ta Tajvana ne priznava, saj ga ima za eno izmed svojih pokrajin.

Krona na glavi Šjamena
V neposredni bližini Šjamena je majhen kolonialni biser - dva kvadratna kilometra velik otoček Gulangju, ki je kljub komunistični vladavini ohranil svoj arhitekturni sijaj. Po koncu opijske vojne leta 1842 je bilo tujcem dovoljeno ostati na njem in odpreti svoja predstavništva. Po njegovih ulicah se še širi vonj po starih časih, ki je v "francoskem" Šanghaju že skoraj povsem izginil. Kljub svoji sijajni osami (splendid isolation) otoček živi. Nekatere stavbe, na primer staro ameriško veleposlaništvo, so prenovljene, druge še čakajo na stari sijaj. Obiskovalci so navdušeni: samo pet minut vožnje s trajektom od Šjamena, avtomobili prepovedani, morska hrana pa slastna.