Terase Banaue, ki so le najbolj ohranjeni in najbolj znani del širših riževih teras filipinskih Kordiljer, veljajo za osmo čudo sveta, pred enajstimi leti pa jih je UNESCO uvrstil tudi na svoj seznam varovanja dediščine.

V razgibano površje hribov so jih pred okoli 2.000 do 3.000 leti "izdolbli" pripadniki plemena Ifugao. To neverjetno delo so opravili brez kakršnih koli umetnih pripomočkov ali strojev.

Terase, na katerih danes še vedno raste riž, le da v manjši meri kot v preteklosti, veljajo za eno največjih mojstrovin človeških rok. Videti je, da se stopnice nikoli ne končajo – kar ni daleč od resnice. Če bi namreč vse terase postavili v ravno črto, bi tvorile verigo, ki bi zaobjela kar pol Zemlje.

Le kako so domačini izbrali prav ta prostor?
Terase v povprečju ležijo na nadmorski višini okoli 1.500 metrov in prekrivajo 10.360 kvadratnih kilometrov površine, bolje rečeno hribovja. Vodo za namakanje riža domačini še vedno pridobivajo s starodavnim namakalnim sistemom.

Riževe terase v Banaueju danes sicer že kažejo znake erozije. Veliko pripadnikov plemena Ifugao se odloča za selitev v mesto, zato terase, ki zahtevajo stalno vzdrževanje, v hribovjih opuščajo in zanje nihče ne skrbi.

Filipini - dežela riževih teras
V bližini lahko popotniki obiščejo še štiri podobne "komplekse" riževih teras, ki so prav tako delo plemena Ifugao. To so terase Batad, ki ne potekajo vodoravno, ampak kar v obliki amfiteatra; terase Mayoyao, na katerih izredno dobro uspeva izvrstni riž tinavon; terase Hapao, ki imajo kamnite zidove, ter terase Kiangan.

Riževe terase v Banaueju so vsekakor ena glavnih postojank ob obisku Filipinov. Do njih iz prestolnice Manile vozijo klimatizirani avtobusi, vožnja pa traja devet ur.

A. P.