Ime v ruščini pomeni "vladaj vzhodu". Mesto je iz kitajskih rok prešlo v ruske roke šele v drugi polovici 19. stoletja, natančneje s pogodbama iz Aiguna (1858) in Pekinga (1860). Vladivostok se je kmalu razvil v prvo in najpomembnejše rusko pristanišče na pacifiški obali. Prebivalstvo je med leti 1916 in 1922 poskočilo iz 97.000 na 410.000, kar je posledica priseljevanja nasprotnikov boljševiške revolucije. Konec leta 1922 je nadzor nad mestom vendarle prevzela rdeča armada in ga vključila v Sovjetsko zvezo.

Vladivostok je leta 1932 postal oporišče ruske pacifiške flote, kar je tudi glavni razlog, da je bil skoraj 70 let zaprt za tujce. Prepoved vstopa za tujce je nehala veljati šele leta 1992.

Danes ima Vladivostok dobra pol milijona prebivalcev, ki si kruh služijo predvsem z delom v ladijskem prometu, ladjedelništvu in ribolovu. Večina izvoza mesta predstavljajo ribe, les in jeklo. Mesto je z Moskvo povezano tudi z znamenito transibirsko železnico, ki je dolga več kot 9.300 kilometrov. Dokončana je bila leta 1905.

Eden največjih problemov, s katerim se sooča Vladivostok, pa je velika onesnaženost, zaradi česar je v dveh tretjinah predmestij zdravstvena ogroženost visoka.