otočke iz vode potegnil bog Ta'aroa med ribolovom. Prvi se je na suhem znašel Bora Bora.
Otok je namreč dobil ime Pora Pora, kar v krajevnem jeziku pomeni prvorojeni. Drugi Polinezijci sicer trdijo, da je bog Ta'aroa svet ustvaril iz školjke in da je bil prvi otok bližnji Raiatea. Katera izmed razlag je verjetnejša, pravzaprav ni tako pomembno, lahko jim pa mirne duše verjamemo, da so otočki delo božjih rok.

Podobo mu daje ugasli vulkan
V središču otoka Bora Bora se v obliki dveh vzpetin, Pahie in Otemanuja, proti nebu dvigajo ostanki ugaslega vulkana. Najvišja točka, s katere je čudovit razgled po tropskem arhipelagu, je na 727 metri nadmorske višine.

Bora Bora skupno obsega nekaj manj kot 30 kvadratnih kilometrov, k otočju pa navadno prištevamo še atol Tupai, ki leži 20 kilometrov severneje. Atol ni stalno poseljen, vendar občasno na njem prebivajo delavci na plantažah kokosovih palm.

Bungalovi tik nad vodo
Otočje se povečini preživlja s turizmom. Eden glavnih adutov arhipelaga je čudovita laguna, ki jo objemajo mali koralni otočki – motuji. Prav na malih otočkih so v zadnjih desetletjih zrasli številni bungalovi na kolih, ki jih poznamo z razglednic.

Upravno središče in edina večja naselbina na otoku je Vaitape na zahodni obali. Prometa na redko poseljenem otočku skorajda ni, saj se približno 7.000 domačinov in nekaj turistov naokrog navadno prevaža s kolesi.

Do otočja je najlažje prileteti z letalom iz mesta Papeete, največjega mesta na otoku Tahiti in prestolnice Francoske Polinezije, ki leži približno 250 kilometrov jugovzhodno. Širše območje, Francoska Polinezija, je čezmorsko ozemlje Francije v Tihem oceanu.

Odpotujete lahko kadar koli med letom
Običajna dnevna temperatura na otoku je med 22 in 30 stopinjami Celzija. Največ padavin je med decembrom in marcem, tako da se na potovanje odpravite tako rekoč kadar koli med letom.

Težka odločitev za odhod domov …
Prvi Evropejec, ki je leta 1777 stopil na otok, je bil raziskovalec James Cook, čeprav so otočje opazili že raziskovalci pred njim. Kmalu zatem so na otočje prišli prvi misijonarji, leta 1842 pa je Bora Bora postal francoski protektorat.

Med drugo svetovno vojno je bilo otočje oporišče ameriške vojske. Čeprav so oporišče junija 1946 uradno zaprli, so številni Američani tako vzljubili življenje pod palmami in tamkajšnje prebivalstvo, da otočja niso želeli zapustiti. Nekateri naj bi se domov vrnili šele na izrecno prošnjo domačih.

M. U.