Med obema je kot nekakšna enklava majhna država Brunej. Ime Sarawak izhaja iz besede serawak, ki pomeni antimon, ki so ga tu odkrili leta 1820.

Meri 124.499 kvadratnih kilometrov (dobrih šest Slovenij), približno toliko kot celotni polotoški del Malezije. Po površini je največja malezijska država, a ima zaradi redke poseljenosti le toliko prebivalcev kot Slovenija. Gostota poselitve je samo 16,3 ljudje na kvadratni kilometer.

Kakšna je tu pokrajina?
V grobem ga sestavljajo tri pokrajinske enote. Prva je aluvialna priobalna ravnica, ki zavzema petino površja. Še posebej se razširi v jugozahodni polovici države, v okolici obeh največjih mest Kuching (ta je tudi glavno mesto Sarawaka) in Sibu. Druga enota je med 30 in 160 kilometrov širok pas valovitega površja, ki se v smeri severovzhod–jugozahod razteza čez celo državo.

Njegovo dokaj enotno podobo prekinjajo osamljene višje vzpetine, ki pa ne presegajo 600 metrov. To je najbolj poseljen in gospodarsko najrazvitejši del države. Tretja enota je hribovita notranjost z več kot 300 metri nadmorske višine, ki ponekod preseže 1200 metrov. Na severovzhodu je tudi najvišji vrh Sarawaka, 2434 metrov visoki Mt. Murut. V tej pokrajinski enoti je največ prvotnega tropskega deževnega gozda in slikovitih rek z brzicami.

Območje monsunov
Sarawak je v celoti na območju ekvatorialnega podnebja. V hriboviti notranjosti je podnebje nekoliko modificirano; količina padavin je večja, temperature so nekoliko nižje. Letna višina padavin je povsod velika in se giblje med 3300 in 4600 milimetri. Dve obdobji padavinskega režima sta posledica monsunskega kroženja zraka. Sušno obdobje je od marca do oktobra, ko piha manj vlažen jugozahodni monsun. Deževno obdobje je od novembra do februarja, v času bolj vlažnega severovzhodnega monsuna. Učinki monsunskih vetrov v Sarawaku so torej ravno nasprotni kot na Indijski podcelini. Severovzhodni vetrovi, ki pihajo iznad azijske celine, se namreč na poti prek Južnokitajskega morja navlažijo in prinašajo več padavin kot jugozahodni.

Zelo veliko rek
Sarawak ima gosto rečno omrežje. Reke izvirajo v hriboviti notranjosti in se brez izjeme izlivajo v Južnokitajsko morje na zahodu. Državna meja med Malezijo in Indonezijo teče po razvodju med Južnokitajskim morjem in drugimi morji, ki obkrožajo Borneo. Reke so pred izlivi naplavile zamočvirjene, z mangrovami porasle delte, blizu indonezijske meje je tudi nekaj lijakastih rečnih ustij, tako imenovanih estuarijev. Najdaljša reka je Rejang, najbolj znana pa Sarawak, ki teče skozi prestolnico Kuching. Spusti po slikovitih rekah so ena glavnih turističnih atrakcij.

Dom veliko živali in rastlin
Glavno naravno bogastvo Sarawaka so gozdovi. Po uradnih podatkih poraščajo kar dve tretjini površja. V njih uspeva 8000 rastlinskih in več kot 20.000 živalskih vrst, med katerimi je največ žuželk. Največ gospodarsko pomembnih drevesnih vrst uspeva v hribovskih gozdovih v notranjosti. Na nizkih priobalnih ravnicah so močvirni, gospodarsko manj zanimivi gozdovi. Na ravninah do tam, do koder sega slana voda, uspevajo mangrove in drugo močvirno rastlinstvo. Čvrste korenine dreves preprečujejo erozijo in prispevajo k stabilnosti obalne črte. Območje mangrov je življenjski prostor rib, rakov in drugih živali, ki so neprecenljiv vir hrane za prebivalstvo celotnega Sarawaka.

Najpomembnejše gospodarske dejavnosti so gozdarstvo, kmetijstvo, rudarstvo, turizem in industrija. Na predelavi lesa temelječa industrija je leta 1986 po ustvarjeni vrednosti prehitela gozdarstvo. Podoba Sarawaka bi bila zagotovo precej drugačna, če ne bi v Južnokitajskem morju začeli izkoriščati bogatih nahajališč nafte in zemeljskega plina, ki sta že postala najpomembnejša izvozna artikla.

Malajci, a tudi ...
Poleg obsežnih tropskih gozdov privlači obiskovalce predvsem silna etnična raznolikost. Poleg Malajcev tu živi še 27 avtohtonih etničnih skupnosti, ki govore 45 različnih jezikov in dialektov. Vse avtohtono prebivalstvo označuje skupen izraz bumiputra. Tradicionalna oblika poselitve so vasi, imenovane kampung; največ jih je ob rekah. Med priseljenci so najštevilnejši Kitajci, precej manj je Indijcev.