Volgograd, takrat še Stalingrad, je bil tarča nemškega napada iz več razlogov. S svojo lego je bil pomembna strateška točka na poti do Kavkaza, kjer so se nahajala bogata nahajališča nafte. V mestu je bila razvita tudi vojaška industrija, ki je oskrbovala potrebe sovjetske armade. Stalingrad pa je bil tudi transportna postojanka, ki je prek reke Volge povezovala Kaspijsko morje s severno Rusijo.

Nemške sile so prišle pred Stalingrad 21. avgusta 1942. Začetno močno bombardiranje je uničilo kar 80 odstotkov bivalnih površin in nekoč cvetočo prestolnico južne Rusije spremenilo v ruševine. Sledilo je krvavo bojevanje mož na moža za vsako zgradbo. Nemci so v šali dejali, da so že osvojili kuhinjo kakšne zgradbe, ne pa tudi dnevne sobe. Sovjeti so se junaško in fanatično borili za vsak meter. Znan je Stalinov ukaz »niti metra nazaj«.

Po mesecih hudih bojev v samem mestu je rdeča armada 21. novembra sprožila protinapad s severa in juga, s katerim je želela obkoliti nemške čete in jih odrezati od zaledja. Načrt se je izšel, izčrpani Nemci pa so morali 2. februarja 1943 podpisati predajo. Sovjetska zmaga je bila ena od prelomnic ne samo bojev na vzhodni fronti, ampak tudi 2. svetovne vojne nasploh. Mit o nepremagljivosti nemške vojske je bil zrušen. Bitka je zahtevala strahoten davek. Na nemški strani je padlo 500.000, na sovjetski pa okoli milijon vojakov. Ogromno je bilo tudi civilnih žrtev.

Mesto se je leta 1961 znova preimenovalo v Volgograd in ime obdržalo do danes, ko v njem živi okoli milijon prebivalcev. Volgograd je pomembno industrijsko mesto. Glavne panoge so ladjedelniška, petrokemična, jeklarska in strojna.