Obiskovalci iz Kitajske, Hongkonga in Tajvana v Postojnski jami skupno predstavljajo okoli devet odstotkov vseh obiskovalcev, je povedal direktor Postojnske jame Marjan Batagelj. Gostje iz preostalih azijskih držav prispevajo še okoli 11 odstotkov obiskov, torej vsi azijski gostje skupno ustvarijo okoli petino obiska v tem slovenskem turističnem biseru. "To je velika številka," je opozoril Batagelj.

Problem je zapiranje letalskih linij iz Kitajske, ki je velikokrat tudi država prestopanja za potnike iz Južne Koreje, Japonske, Hongkonga, Tajvana in Singapurja. "Če letalske linije niso vzpostavljene, je normalno, da ljudje z agencijami, ki so organizirale potovanja v Evropo, ne morejo niti prihajati," je poudaril Batagelj.

Januarski obisk je bil v Postojnski jami še normalen, saj so bili azijski gostje že v Evropi in se koronavirus še ni razplamtel, je pojasnil Batagelj. Februarja se že dnevno kažejo odpovedi, "marca pa pričakujem, da teh gostov sploh ne bo, razen če so potovali na kak drug način", je povedal prvi mož Postojnske jame.

Izpada kitajskih in širše azijskih gostov v Postojnski jami v celoti ne bo mogoče nadomestiti, "ker je ta trg prevelik, prepomemben in smo si tudi predolgo prizadevali zanj", je povedal Batagelj. Zato se vse bolj obračajo k Slovenski turistični organizaciji (STO), katere naloga je skrbeti za promocijo in normalne turistične tokove. "Zdaj teh normalnih turističnih tokov nimamo in se sprašujemo, kakšno bo njihovo ukrepanje v tej situaciji," je dodal Batagelj.

"Ne vemo, kako hitro se bo situacija normalizirala"

Tudi v Turizmu Ljubljana so povedali, da je osrednja turistična točka v prestolnici, Ljubljanski grad, prejel odpovedi nekaj azijskih skupin, podobno nekatere turistične agencije. Statistika ljubljanskega turistično-informacijskega centra, ki zajema podatke od začetka januarja do 10. februarja letos, sicer kaže, da je bilo v letu 2019 v tem obdobju 246, letos pa 161 obiskovalcev iz Kitajske. Skupno kitajskih in japonskih gostov je bilo lani 525, letos pa 276. Vseh azijskih gostov je bilo letos do 10. februarja 522.

Kitajskih turistov je bilo v preteklih letih v Ljubljani vse več – v ljubljanskih turističnoinformacijskih centrih se je v zadnjih petih letih njihovo število povečalo za 300 odstotkov. Še zlasti so se povečale njihove številke na ravni individualnega obiska, kar pomeni goste z višjo izobrazbo in dobre potrošnike, ki si potovanja organizirajo sami in ki se navdušujejo nad različnimi turističnimi doživetji, gastronomijo in tradicijo držav in mest, ki jih obiskujejo.

"Zaradi epidemije in omejitev poletov na Kitajsko številnih letalskih prevoznikov pričakujemo manj obiskovalcev iz Kitajske in azijskih držav, ne vemo pa, kako hitro se bo situacija normalizirala," so še dodali ljubljanski turistični delavci. "Turizem je sicer ena najodpornejših panog, ki hitro vzpostavi ravnovesje, če ali ko je porušeno. Tudi letalska povezanost se vzpostavlja hitreje, kot smo sprva pričakovali," so še dodali ob tem.

Po podatkih Svetovne turistične organizacije pri ZN (UNWTO) so kitajski turisti sicer največji porabniki v turizmu. Leta 2017 so po raziskavah organizacije porabili skoraj 258 milijard ameriški dolarjev. Sledili so jim Američani s 135 milijardami in Nemci z dobrimi 89 milijardami ameriških dolarjev, navajajo na Turizmu Ljubljana.

Bled: na udaru bi lahko bil poslovni turizem

Medtem na Bledu vsaj za zdaj kakšnih večjih odpovedi gostov zaradi koronavirusa ne zaznavajo, je dejala Romana Purkart iz Turizma Bled. Bo pa, kot je poudarila, najprej na udaru poslovni turizem, saj nekatere velike korporacije svojih zaposlenih v tem času ne želijo izpostavljati letališčem, zato utegne biti kakšno srečanje ali kongres prestavljen ali celo odpovedan.
Za blejski turizem so sicer gostje iz Azije med najpomembnejšimi, pri čemer je največ Korejcev, ki so bili lani na 15. mestu po številu ustvarjenih prenočitev na Bledu, Kitajci pa so bili na 23. mestu s skoraj 18.000 nočitvami. Še posebej pomembni so azijski gostje za Blejski grad, kjer ustvarijo skoraj tretjino vsega obiska.

Kot je povedal direktor Zavoda za kulturo Bled, ki upravlja Blejski grad, Matjaž Završnik, pa za zdaj odpovedi napovedanih obiskov ne dobivajo. Januarja in na začetku februarja so imeli celo nekoliko več obiskovalcev iz Kitajske kot v istem obdobju lani. So pa na željo korejskih agencij v sanitarije na gradu prejšnji teden namestili razkuževalnike za roke.