Do leta 2030 naj bi tako na območju jezerske sklede ukinili kar 630 parkirnih mest.

Kot v Bohinju opozarjajo že dlje časa, je med največjimi težavami preobremenjenost z motornim prometom. Veliko so v smeri trajnostne mobilnosti v zadnjih letih že postorili, od uvedbe javnega prometa, gradnje kolesarskih steza, do omejevanja parkiranja v neposredni bližini jezerske sklede in vzporednega urejanja novih parkirišč na obrobju Bohinja. Vse ukrepe bodo nadaljevali tudi v prihodnje, nov akcijski načrt pa predvideva med drugim tudi ... "Ukinitev začasnih travnatih parkirišč, to so parkirišča na Veglu, na Labori in pa na Kristalu in njihovo vrnitev v prvotno rabo, se pravi v kmetijstvo."

In kot navaja Darinka Maraž Kikelj, med drugim načrtujejo tudi odmik ceste od jezera na območju Pod Skalco, ukinitev tamkajšnjih parkirišč in zmanjšanje parkirnih mest tudi na območju pri slapu Savica. "Na celotnem območju jezerske sklede se načrtuje ukinitev približno 630 parkirnih mest. Na drugi strani pa predlagamo ureditev in novo gradnjo parkirnih mest v Bohinjski Bistrici, Nomenju in pa Soteski," je povedala Maraš Kikel.

Bohinjski svetniki so akcijski načrt na zadnji seji sprejeli z odobravanjem, saj si, kot pravi Jerneja Potočnik, pred tem, kaj bi se zgodilo, če se tega ne bodo lotili resno in brez slabe vesti, ne morejo več zatiskati oči. "Dejstvo je, da ukinjanje parkirišč ob jezeru se mogoče zdi zdaj skoraj bogokletno, ker vemo, da se vsi na neki način bojimo, kaj bodo naši gostje, kam bodo šli. Po drugi strani se pa moramo zavedati, da če želimo gostu ponuditi neko doživetje narave, ki ga obljubljamo, moramo promet od jezera umakniti," je dejala Potočnik.

Je pa seveda pri načrtovanju nujna precejšnja previdnost, so se strinjali svetniki, da ne bi v preveliki vnemi ukinjanja parkirišč ob jezeru preveč obremenili Bohinjske Bistrice. "Mislim, da bi morali veliko več parkirišč zagotoviti zunaj Bohinja, se pravi pred Nomenjem, v Soteski in pa celo mogoče na Bledu."

Tam so v resnici že stekli pogovori o tej možnosti v sklopu gradnje južne razbremenilne ceste proti Bohinju.

Sicer pa so v Bohinju v zadnjih letih, kot rečeno, že veliko storili na področju trajnostne mobilnosti, kar jim priznavajo, pravi Boštjan Mencinger, ne samo doma, ampak tudi v tujini.

"Dajmo pri tem vztrajati, dajmo biti korak spredaj pred drugimi, dajmo biti drzni," je dejal Mencinger.

Ob tem pa dodaja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: "Če želimo ohraniti prvinskost tega jezera, ki je celo največji magnet, in omogočiti gostom, pa seveda predvsem nam lastnim prebivalcem, da bomo doživeli to naravo v takšni podobi, pa so dejansko ti koraki, ki so do zdaj narejeni, smeli, in te, ki jih predlagamo, zagotovo po mojem mnenju prava smer."

Akcijski načrt urejanja prometa do leta 2030, ki so ga bohinjski svetniki soglasno pospremili v drugo obravnavo, pa seveda vključuje še vrsto drugih ukrepov, vse s poudarkom na trajnostni mobilnosti.