Slikovita obala Jadranskega morja, idilična gorska jezera, neukročeni rečni kanjoni, navdihujoči skalnati vrhovi gora, zgodovinska mesta, stari pravoslavni samostani - vse to dela Črno goro za sredozemski biser, ki turistom ponuja aktivne počitnice ali pa samo ležerno uživanje v občudovanju naravnih lepot.

Turizem je ključnega pomena za črnogorsko gospodarstvo in predstavlja kar četrtino BDP-ja, a turistično razvite države si danes ne moremo zamišljati z električnimi mrki in to še na višku poletne sezone. Toda to se včasih zgodi prav v Črni gori, ki je za zadovoljitev svojih potreb po električni energiji odvisna od uvoza, predvsem iz sosednjega BiH-a in nekaj manj iz Srbije.

Letos bodo morali uvoziti za 817.000 megavatnih ur elektrike, kar bo dovolj za zadovoljitev tretjine potreb. Prav zato so se črnogorske oblasti odločile za največjo investicijo v energetski sektor v zadnjih dvajsetih letih. Podeliti nameravajo 30-letno koncesijo za gradnjo štirih hidroelektrarn na reki Morača s kapaciteto 242 megavatov. Elektrarne naj bi vsako leto skupno proizvedle do 730.000 megavatnih ur električne energije in tako občutno zmanjšale odvisnost od uvoza.

Energija ali narava?
Z gradnjo elektrarn bo Črna gora dobila energetsko neodvisnost, vendar pa bo hkrati ogrožena do zdaj neomadeževana podoba zelenega raja, opozarjajo tako domači kot tuji okoljevarstveniki. Svetovni sklad za naravo (WWF) svari pred uničenjem visoke stopnje biološke raznolikosti, saj bo projekt na Morači usodno vplival na tamkajšnje jezero in s tem na ptiče ter rastlinstvo. Za WWF je posebej skrb vzbujajoče to, da načrt ne upošteva pravil Evropske unije, za članstvo v kateri je Črna gora zaprosila lani.

V aprilskem poročilu WWF navaja, da bo zaradi projekta poplavljen kanjon v zgornjem delu Morače, kar bo pomenilo nepopravljivo izgubo za tamkajšnji habitat, še posebej za populacijo orlov, jastrebov in sov. Zajezena voda bo uničila tudi številna drevesa in ogrozila nekatere vrste rib.

Poročilo, ki ga je naročila vlada v Podgorici, nasprotno ne napoveduje kakšnih hujših vplivov na okolje in prižiga zeleno luč za zagon projekta. Okoljski minister Branimir Gvozdenović je pojasnil, da je bil osrednji namen omenjene študije ugotoviti vpliv akumulacijske vode na biodiverziteto, hidrologijo, podnebje, zrak ter kulturno dediščino in krajinsko podobo.

Ogrožena tudi kulturna dediščina
Vlada priznava, da bo zaradi projekta uničenih deset mostov, med njimi tudi znameniti otomanski most iz 18. stoletja, preseliti pa bodo morali tudi več sto ljudi, preden bo voda poplavila njihove domove.

Projekt predstavlja veliko nevarnost tudi za veličastni srednjeveški pravoslavni samostan Morača, ki je znan po freskah v svoji notranjosti in je zaradi tega zanimiva destinacija za domače in tuje turiste. Čeprav vlada zatrjuje, da samostan ne bo ogrožen, pa se v pravoslavni cerkvi bojijo, da bo voda lahko prišla prav do vrat samostana.

Tamkajšnji duhovnik Velibor Džomić se zaveda potreb po električni energiji in s tem nujnosti gradnje energetskih objektov, vendar pa hoče jasna zagotovila vlade, da stoji za projektom. "Tuja podjetja pridejo in gredo. To ni igra," na projekt z veliko mero nezaupljivosti gleda Džomić.