Na zadnji dan starega leta je bilo v Val Gardeni na vrhu gondole Ciampinoi (2280 m), kjer je tudi start slovite smukaške proge Saslong, najprej čutiti vonj po 'sončni kremi'. Sonce je pripekalo kot sredi marca, sneg je iz ure v uro postajal mehkejši, proga v dolino pa neugodna. Ponekod kupi navoženega snega, drugje led. Tudi Dolomiti niso ušli novoletni odjugi, temperature so se nad 2000 metri čez dan gibale pri približno 10 stopinjah. Snega že tako ni ravno v izobilju in ciniki so v pretiravanju že hiteli razlagati, da bo treba sredi januarje žičniške naprave spet ustaviti. Ne zaradi korone, ampak zaradi pomanjkanja snega. K sreči je te dni že prišel mrzel zrak, napovedano je tudi nekaj svežega snega.

Vsakodnevno potrjevanje kart
Po lanski travmatični izkušnji, ko so v Val Gardeni in vseh Dolomitih dolgo odlašali z začetkom zimske sezone, naposled pa obupali, je največja zmaga seveda ta, da so se naprave spet zavrtele. Da so hoteli odprti, da restavracije sprejemajo goste in da je ob tako visoki temperaturi predvsem zunaj zelo živahno, čeprav takšnih zabav po smučanju kot nekoč vendarle ni opaziti. PCT-ja v restavracijah na smučiščih ne preverjajo, kajti vsak, ki je prišel do tja, je moral že prej dokazati, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Če ne na meji, pa na blagajni ob nakupu karte. Večdnevne karte je treba na spletu (oziroma prek aplikacije) vsak dan znova "osvežiti" s covidnim potrdilom. Testiranje za tiste, ki ostanejo ves teden, ni potrebno.

Pri maskah nobenih popuščanj
Maske FTTP2 so obvezne, žičničarji pa predvsem na kabinskih žičnicah ne dopuščajo nobenih izjem in morebitne kršilce takoj opozorijo na napako. Tudi številni znaki opozarjajo, naj se smučarji potrudijo, da smučišč ne bo treba zapreti. Z navadno masko vstop ni dovoljen. Ukrepe spoštujejo vsi, le sem ter tja kdo pozabi, da si mora po smučanju spet zakriti pol obraza. Zaradi čelade je najpreprosteje, če so maske tudi med smučanjem v "stanju pripravljenosti", torej pod brado, na gondoli ali na sedežnici pa jo potem lahko hitro potegneš višje. Zaušesni trakovi znajo biti po šestih ali sedmih urah uporabe maske že precej moteči, zato jih ni malo, ki trdijo, da najboljši del smučanja ni več, ko snameš pancerje, ampak – ko snameš masko. Sploh če je bila ta na obrazu tudi med smučanjem, kar na teh smučiščih sploh ni redkost.

Gostje iz Dominikanske republike
Turistov je seveda manj kot v časih pred korono, med božično-novoletnimi prazniki pa so bile zmogljivosti vseeno kar dobro zasedene. "Pričakoval sem, da bodo cene malo nižje, a ni tako. Za enotedensko bivanje – dva odrasla in dva otroka – smo v hotelu v Selvi plačali skoraj 900 evrov na dan, plačali smo tudi zavarovanj za primer odpovedi zaradi covida, kar nas je stalo 500 evrov," je razlagal odvetnik iz Romunije, ki je za pot v osrčje Dolomitov potreboval 12 ur. Registrske tablice razkrivajo, da se na italijanski sneg pripeljejo iz vseh koncev Evrope, celo iz Moldavije. Letos je precej manj ruskih in britanskih gostov, srečaš pa tudi "eksote", na primer družino iz Dominikanske republike, ki je obiskala sina, ki študira v Madridu, mimogrede pa skočila še v Dolomite.

Poceni počitnikovanje z avtodomom
Slovencev je bilo tradicionalno precej ob odprtju sezone, v tem času pa so bolj redki. "Prišla sva z avtodomom takoj po božiču in bila presenečena, kako prazno je bilo parkirišče v Arabbi. Tam si v prejšnjih letih v tem terminu težko našel prostor, zdaj pa je bilo parkiranih le kakšnih 10 ali 15 avtodomov. Ker gre le za osnovno oskrbo, je cena 20 evrov na dan. Čudovito je, vreme je boljše, kot je kazalo, na progah je manj ljudi," je svoje izkušnje opisal par srednjih let iz okolice Ljubljane. Daljših vrst za kabinske žičnice in sedežnice v tednu po božiču res ni bilo (po novem letu je bilo precej bolj polno). V dobrih štirih urah je bilo tako mogoče opraviti Sello Rondo z dodatkom – vzponom na Marmolado. Vsaj na novoletni dan tam bilo nobenih vrst za vstop v gondole, ki smučarje pripeljejo 3.343 metrov visoko.

Največ čakanja na blagajni
Letos so (tako kot v Sloveniji) vrste očitno preselile na blagajne. V ponedeljek (3. januarja) je bilo treba okrog 9. ure na glavni blagajni v Selvi in St. Cristini čakati vsaj eno uro. Dnevna smučarska karta za vse okoliške regije (Dolomiti Superski) stane na vrhuncu sezone 67 evrov (5 evrov več kot pred dvema letoma), za otroke 47. Ponudba smučišč je res izjemna, vsako leto dodajo tudi kakšno novo gondolo ali sedežnico (letos izstopa povezovalna osemsedežnica v Colfoscu), pa seveda nove smučarske proge, kot je črna proga La Ria z vrha gondole Dantercepies ali 4.703 metre dolga proga Pilat s Seiser Alma proti Ortiseiu s 778 metri višinske razlike.

Nekatere naprave zasedene 100-odstotno
Ob skokovitem naraščanju okužb z omikronom seveda vsi držijo pesti, da se bo sezona nadaljevala. Turistov ni dosti manj kot pred dvema letoma, a glavno je, da ni novih zapiranj, ki bi odnesli posel. Tega se turistični delavci tu dobro zavedajo, zato tako striktno opozarjajo na maske, vseeno pa pri zasedenosti naprav zamižijo na eno oko, kadar se nabere daljša vrsta. Žičniške naprave naj bi bile namreč zasedene največ 80-odstotno, vendar je na številnih osemsedežnicah še vedno osem namesto šest smučarjev.