Brugge, slikovito srednjeveško belgijsko mestece, s svojimi kanali, tlakovanimi uličicami in urnimi stolpi spominja na podobo iz Disneyjeve pravljice.
Seveda, poleti se skoraj ne morete premikati zaradi vseh enodnevnih turistov s fotoaparati, ki tako pridno odkljukavajo Brugge s svojega evropskega seznama obveznih postankov, a preostanek leta so "belgijske Benetke" precej znosnejše - pa tudi romantične, ko se nočne meglice dvigajo nad kanali, ki križemkražem prepredajo staro mestno središče.
A v zadnjih letih flamska prestolnica doživlja svojevrsten preporod, predvsem po zaslugi filmske uspešnice In Brugge (Morilca na kolektivca, 2008). Sprememba ni toliko fizična, kot gre za nastanek novega odnosa, ki je bolj uperjen v prihodnost kot pa v počivanje na lovorikah iz preteklosti.
Kraj Michelinovih zvezdic
In nikjer ni to opaznejše kot v kulinariki. Visoki svečeniki belgijske kuhinje so dodobra sprejeli gastronomsko avantgardo 21. stoletja in država se zdaj ponaša z več Michelinovimi zvezdicami na glavo kot katera koli druga evropska država z izjemo Luksemburga in Švice.
Z razlogom se nadobudni mojstri belgijske kuhinje srečajo vsako leto prav v Bruggeu na festivalu Flemish Primitives, kjer razpravljajo o vsem čudaškem in čudovitem iz sveta molekularne gastronomije.
Den Huzaar
Festival pa za ljubitelje kulinarike nikakor ni edini obvezen postanek v Bruggeu. Tu je Den Huzaar, bistro stare šole, ki streže tamkajšnje že uveljavljene priljubljene jedi. V Den Huzaarju si privoščite krepko, na pivo temelječo flamsko obaro ali pito, ocvrta gosja jetrca, postrežena na nasladni jabolčni piti, kuharjevo različico bouillabaissa ali pa tako okusem vol-au-vents, da se boste čudili, od kod tej jedi slabo ime.
The Chocolate Line
Imenovan tudi "Ferran Adria (sloviti španski kuharski mojster, op. a.) čokolade", Dominique Persoone slovi po svoji ustvarjalnosti z vsem, kar je povezano s kakavom, a ne pričakujte, da bo njegova trgovina spominjala na laboratorij v slogu Willyja Wonke.
Čeprav Persoone v svoje izjemne praline vmeša vse, od vasabija (japonski hren) in guacamola, do piščanca in ostrig, je prostor sam povsem tradicionalen, s stilskimi kredencami in lesenim opažem po stenah. Praline seveda niso poceni, a zakaj pa bi bile? Navsezadnje gre le za ekstravagantno kulinarično inovacijo. Za pokušnjo kupite tablico mlečne čokolade z lešniki za 5 evrov - Milka nikdar več ne bo imela istega okusa.
Vismarkt
Vismarkt je le skok čez kanal osrednjega trga. Stara ribja tržnica, zgrajena leta 1812, leži na tlakovanem trgu, v središču katerega stojijo arkade, obkrožene z ogromnimi kamnitimi ploščami. Te so podnevi pult, s katerega trgovci prodajajo svežo severnoevropejsko morsko hrano - rakce, škampe, belgijske školjke in celo vrsto drugih gastronomskih proizvodov.
Učinek malce pokvarijo zelo turistične stojnice z ročno obrtjo, ki so v zadnjih letih pognale kot gobe po dežju, a ponoči, ko je tržnica zaprta, prostor pa prazen, ta zares pride do izraza. Če priprete oči, se boste počutili, kot da ste potovali nazaj v času.
Frietmuseum
Če so školjke prva stvar, ki vam pade na pamet ob omembi belgijske kuhinje, jim je ocvrti krompirček tesno za petami. In mestni idejni vodje enako nenavadnih muzejev čokolade in domače razsvetljave so se odločili tudi krompirčku posvetiti muzej.
Gre za trinadstropno odo pomfritu, postavljeno v eno od najstarejših mestnih zgradb. Tu dobite vpogled v zgodovino krompirčka, nasvete za pripravo popolnega čipsa in kavarno, kjer lahko slavno zadevo tudi poskusite. "Bružanski Frietmuseum je edini muzej na svetu, ki prenaša zgodovino cvrtja krompirja," vam pove napis. Kdo bi si mislil.
Pieter Pourbus
Kot Den Huzaar (zgoraj) je tudi Pieter Pourbus tradicionalna restavracija, kjer ne uporabljajo izumetničenih, novodobnih kuharskih tehnik. Tu prisegajo na starodobno kakovost, nad katero se prav gotovo ne moremo pritoževati. Orjaški zrezek za dva je popolno spečen, ocvrt file morskega lista je božanski.
Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic