V nasprotju z "velikim bratom" Londonom se v Manchester, središče severozahodne Anglije, le malokdo odpravi na turistični ogled. Pa čeprav ima mesto vse, kar imajo veliki - katedralo, mostove, muzeje, ulice z dušo, znamenite angleške pube, nakupovalno središče, še celo vrteče se razgledno kolo, kot ga poznamo iz Londona.

Vse se spreminja ...
A Manchester pač nikoli ni imel slovesa lepega mesta. Upravičeno, verjetno, saj je ob Leedsu, Sheffieldu, Birminghamu in podobnih mestih v preteklosti veljal za središče "črne Anglije", območij z gosto naseljenostjo in težko industrijo. Danes se je mnogo stvari spremenilo, Manchester in njegovih pol milijona prebivalcev je svoj dom spremenilo v živahno, čisto metropolo, ki kar kipi od življenja in dogajanja. Prebivalci radi rečejo, da so si za vzor mestnega utripa vzeli kar katalonsko prestolnico Barcelono.

Manchester pa se še vedno pogosto in rad spominja svoje preteklosti in dediščine, ki je spreminjala svet. Urbanizacija območja je potekala z roko v roki z industrijsko revolucijo in je pomenila, da je Manchester postal prvo industrializirano mesto na svetu. Kot posledica rasti tovarn v začetku 19. stoletja se je iz vasi spremenil v središče novega življenjskega sloga, za svojo vlogo pa je bil leta 1853 nagrajen tudi z nazivom - častno mesto. V 19. stoletju je bilo mesto pravi pionir industrijske revolucije - prvi na svetu so postavili železniško postajo, gostili prvo srečanje delavskega sindikata, razvili prvi programirani računalnik in omogočili znanstvenikom cepitev atoma.

Mesto - rojeni trgovec
Danes so tovarne izginile, prebivalstvo je večinoma zaposleno v servisnih storitvah, Manchester kot mesto pa je ohranilo status velikega "trgovca". Uspe privabiti ogromno naložb - v tej kategoriji so takoj za Londonom, gradi finančna in poslovna središča ter ostaja trgovinsko, izobraževalno in kulturno središče severozahodne Anglije. Na lestvici najboljših mest za sklepanje poslov je drugo najboljše v državi in kar 12. v Evropi.

A letalske karte za Manchester ne kupujejo le ljudje v sivih oblekah s kravato in aktovko v rokah. V mesto prihajajo tudi drugačni obiskovalci, tisti, ki so slišali, da je Manchester postal vse bolj zelen, da je v njem izredno razvita glasbena scena, da so prometne povezave v mestu in zunaj njega odlične, hkrati pa za vse navdušence preteklosti še ponuja odlične muzeje. Na svoj račun pridejo tudi ženske, ki želijo še napolniti garderobno omaro. "Oxford Street" Manchestra je strnjen v Manchester Arndalu, največjem nakupovalnem središču, ki leži v samem središču kakšnega evropskega mesta. Bohemska Northern Quarter je središče modernih lokalov in butikov, živahno in ponosno je dogajanje v gejevski četrti Gay Village, ne gre niti brez kitajske četrti.

Najlepša stavba v mestu - mestna hiša
Ohranilo se je seveda tudi zgodovinsko središče mesta, ki ga lahko obhodimo v prijetnem sprehodu, topel, "staromoden" videz pa mu dajejo stavbe iz rdeče opeke. Najmogočnejša stavba v mestu je mestna hiša na trgu Albert Square, veliko pa za njo ne zaostaja niti še en primerek gotskega sloga, katedrala, katere videz kljub nekaterim spremembam sega v konec 15. stoletja.

Kam na koncert? V Manchester
Ne le, da dvorana Manchester Evening News Arena, na kratko imenovana MEN Arena, z 21.000 sedeži sodi med največje v Evropi, je tudi dvorana, ki letno gosti največ koncertov na svetu in v tej kategoriji premaga celo newyorško Madison Square Garden in londonski O2. Domačini brez glasbe ne morejo. V 80. letih se je v mestu pojavilo "morje" indieskupin, kot so Happy Mondays, Inspiral Carpets, The Smiths, James in The Stone Roses, ki so jim sledile še New Order, Oasis in Ten, zato se je mesta takrat prijelo ime "Madchester". Iz tega območja prihajajo tudi Take That, Simply Red, Richard Ashcroft iz skupine The Verve in Jay Kay iz Jamiroquaija.

Njegovo visočanstvo - nogomet
Omenili smo že zgodovino, arhitekturo, glasbo. Seveda je jasno, kaj v tem opisu še manjka - eden in edini, nogomet. Manchester je morda po svetu - pa tudi v Sloveniji, verjetno največkrat izgovorjen ravno v povezavi z besedama "United" in "City". Ni jih malo, ki jim ni težko odleteti v Manchester, da bi videli le eno eno tekmo svojih ljubljencev. Ob koncih tedna, ko moštvi igrata v domači ligi, človek dobi občutek, da se središče izprazni in se ves Manchester z okolico in še kakšnim tujcem vmes skoncentrira le na dva stadiona v obrobju, Old Trafford in City of Manchester Stadium. Nogomet je slavo mesta ponesel v širni svet celo tako močno, da nam iskalnik Google ob črkah "manch..." najprej ponudi povezavi na nogometna kluba, in ne na samo mesto, njegov turistični portal, univerzo, vreme ali letališče.

Ali si za modre (City) ali rdeče (United), druge možnosti ni. Bognedaj navijati za največje tekmece, rdeče iz Liverpoola. Rdeči vragi, ki domujejo v predelu Old Trafford na jugozahodu mesta - do tam hitro in brez težav pripelje tramvaj - so tako tekmovalno uspešnejši kot tudi klub z več navijači, morda največ na svetu. Trgovina z izdelki, na katerih je logotip kluba, je zares gromozanska - in vedno polna, vodeni ogledi stadiona v velikih skupinah potekajo vsakih petnajst minut, sezonske karte so razprodane mnogo vnaprej.

A mnogi trdijo, da je Manchester United klub "predmestja", da zanj navijajo prebivalci drugih okrožij in tujci. Pravi meščani pa hodijo na vzhod mesta, na tekme modrega Cityja, ki v Evropi velja za klub bogatašev in tujega kapitala. V Cityjevi trgovini, ki je mnogo manj založena, cenejša in z malo obiskovalci v primerjavi z "rdečo", ponujajo celo majico, v kateri je pod nogometašem v modri majici napis "local", pod tistim v rdeči pa "tourist". Unitedovi navijači pa drug konec mesta izzivajo z vprašanjem, zakaj modri nimajo sobe s trofejami. Odgovor: ker nimajo vanjo česa postaviti.

A to rivalstvo je še nekaj, kar Manchester zaznamuje in ga dela drugačnega.