Eden izmed njih je tudi vulkanski krater Solfatara, precej manj znan in obljuden od še vedno delujočega ognjenika Vezuva, ki je 24. avgusta 79 popolnoma uničil znamenite Pompeje.

Zanimanje za Solfataro se je razširilo šele pred leti, ko je dobitnik Nobelove nagrade za medicino Louis Ignarro v sodelovanju z italijanskimi raziskovalci objavil besedilo, v katerem razkriva, da vdihavanje vodikovega sulfida v majhnih količinah lahko učinkuje podobno kot viagra. Sicer strupen plin se skriva v pari, ki nenehno prodira na površje Solfatare, in privablja številne domačine ter turiste, ki želijo začiniti svoje spolno življenje.

V bližini vulkana je tako mogoče opaziti več parkirišč, ki so čez dan videti kot običajna parkirna mesta, zvečer pa se prelevijo v intimno oazo, kamor se zaljubljenci radi pripeljejo in se v avtomobilih predajajo strastem.

In če nekatere v majhno mesto Pozzuoli, kjer leži vulkanski krater, privablja predvsem želja po vdihavanju plinov, običajne turiste prisotnost vodikovega sulfida prej moti kot navdušuje, saj ga spremlja tako imenovan vražji smrad po gnilih jajcih, ki je značilen za žveplo. Vendar pa vse odtehta pogled na čudovito pokrajino, ki se odpre po kratkem sprehodu skozi gozd. Na dnu kraterja je namreč kot na drugem planetu.

Sulfatara je ime dobila po latinskem izrazu za žvepleno zemljo (sulpha terra), izraz pa tudi na splošno označuje vulkanski pojav, pri katerem se skozi razpoke strjene lave izločajo vodna para in plini (med njimi tudi vodikov sulfid). Temperatura pare, ki "bruha" iz razpok, se na kraterju Sulfatara gibljejo med 100 in 320 stopinjami Celzija.

Poleg ogleda samega spečega vulkana, ki je nazadnje izbruhnil leta 1198, je za obiskovalce zanimivo tudi termalno jezero, katerega blato je bogato z različnimi minerali in ga že stoletja uporabljajo v kozmetične namene, ter starodavni savni, dve v skalo izklesani jami, v katerih so se ljudje potili pred več kot dvesto leti.

Ta zanimivi del južne Italije pa poleg Pompejev, Vezuva in Solfatare skriva še druge znamenitosti, kot so Herkulanum (precej manj obljudena turistična točka, a nič manj zanimiva kot Pompeji), amfiteater v Pozzuoliju, jezero Fusaro in Neapelj, mesto, v katerem se je rodila sodobna pica.