Po premirju so Združeni narodi med severnim in južnim delom otoka uvedli tamponsko območje, ki se razteza 180 kilometrov prek celega otoka.
Na najširšem delu meri 7,4 kilometra, na najožjem le 3,3 metra, skupno pa zaseda 3 odstotke otoka. Širša javnost (ne grški ne turški Ciprčani) nima vstopa na območje, ki ga uradno še vedno nadzirajo Združeni narodi.
Ta t. i. "zelena črta" deli tudi prestolnico Nikozijo (prav po sredi starega mestnega jedra), katere severni del je tudi prestolnica turškega dela Cipra, ki ga priznavajo samo Turki. Prav v Nikoziji je ločnica z betonskimi barikadami, bodečo žico in kovinskimi sodi z opozorilnimi znaki najvidnejša - na nekaterih drugih delih se zdi bolj simbolična.
Vasica zgled za celoten otok?
Res je, da zlasti starejše generacije še vedno gojijo zamere, zato pravijo, da razmejitvene črte ne bodo prečkali nikdar. Se pa tudi na Cipru kaže nekaj žarkov upanja, da bi lahko otočani nekega dne dosegli spravo.
Vasica Pyla, denimo, leži znotraj tamponskega območja, njeni prebivalci pa so tako grški kot turški Ciprčani. Znaki delitve sicer še vedno so - otroci hodijo v ločene šole, na glavnem trgu pa si nasproti stojita grška ciprska kavarna in turška ciprska kavarna. Župan Pyle je grškega rodu, podžupan pa turškega in oba rada poudarjata, da bi bila njuna vas lahko model za ves otok.
Območje duhov
Območje, polno zapuščenih, prerešetanih in preraslih hiš, opustelih trgovin, voznih parkov (večinoma iz Japonske uvoženih toyot) in celo mednarodnega nikozijskega letališča je pred julijsko obletnico razdelitve s posebnim dovoljenjem ZN-a (fotografiranje sicer znotraj tamponskega območja ni dovoljeno) obiskal in ovekovečil Reutersov fotograf Neil Hall.
To "območje duhov" je ostalo zamrznjeno v času, kjer na letališču rjavijo potniška letala, v zapuščenih kavarnah se prašijo steklenice kokakole, v kuhinjah na hitrico zapuščenih domov pa še vedo stojijo ponve in praški za posodo.