Veliko kiča, kuhanega vina, punča in mastnih prigrizkov - nepogrešljivo tudi na dunajskih božičnih sejmih. Foto: RTV SLO
Veliko kiča, kuhanega vina, punča in mastnih prigrizkov - nepogrešljivo tudi na dunajskih božičnih sejmih. Foto: RTV SLO

Najbolj obiskan je tisti pred dunajsko mestno hišo, najlepši pa verjetno božični sejem, ki je pred dvorcem Schönbrunn ali tisti v Freyungu, v najožjem središču mesta.

Dunajske ulice zadišijo po kuhanem vinu in punču, napolnijo pa jih številni turisti, ki oglede znamenitosti združijo z mrzličnim nakupovanjem in uživanjem v bogati kulinarični ponudbi mesta.

Pred mrzlim vzhodnikom se lahko skrijete v eni izmed mnogih kavarn in slaščičarn, ki sladkosnede pričakajo z vročo čokolado, kavo, svežim jabolčnim zavitkom in tortami.

Dunaj je verjetno prestolnica klasične glasbe, je pa tudi mesto muzejev in galerij. Stalnim postavitvam se vedno pridružijo zanimive gostujoče razstave. Do konca januarja si lahko v umetnostnozgodovinskem muzeju ogledate dela španskega slikarja Francisca de Goye, v muzeju Lepold pa ravno tako do konca januarja gostujejo umetnine, ki jih je posodil pariški muzej Orsay. Na ogled so nekatera dela najbolj priznanih impresionistov - Moneta, Degasa, van Gogha, Maneta, Renoirja, Sisleyja in drugih.

Prava paša za oči je očarljiva razstava baročnega porcelana v muzeju Liechtenstein, v Albertini pa so decembra odprli veliko pregledno razstavo del avstrijskega slikarja Egona Schieleja.

T. T.

Katedrala svetega Štefana je ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Dunaja. Njen od daleč viden 137 metrov visok zvonik, domačini mu pravijo Steffl, trenutno prenavljajo. Foto: RTV SLO
V steklih modernega Haas Hausa se ogleduje katedrala svetega Štefana. Foto: RTV SLO
Široko ulico Graben krasi veliko kužno znamenje, dokončano leta 1693, ki spominja na približno 75.000 žrtev kuge, ki je Dunajčane morila 20 let prej. Foto: RTV SLO
Izložba slaščičarne in kavarne Demel pritegne številne poglede, v majhni trgovini pa prodajajo znamenite Demlove tortice, čokolade, marmelade, sladkorčke in še marsikaj. Foto: RTV SLO
Vrvež na Ringu pred slavno dunajsko opero nekoliko zamre le v zgodnjih jutranjih urah. Stare rdeče tramvaje počasi nadomeščajo novejši, ki so veliko bolj prijazni starejšim in vozičkom. Foto: RTV SLO
Najhitrejši način prevoza po mestu je zagotovo podzemna železnica. Nekatere postaje so prava mala umetniška dela - postajo Volksgarten krasijo zanimivi mozaiki. Foto: RTV SLO
Mesto ima ogromno zelenih površin, ki jih s pridom izkoriščajo številni štirinožci in njihovi skrbniki. A včasih mraz tudi iz Burggartna prežene celo tiste z najdebelejšim kožuhom. Foto: RTV SLO
V secesijskem Palmehausu so včasih prezimovale okrasne lončnice, danes pa je en del spremenjen v restavracijo, manjši del pa zaseda Hiša metuljev. V ozadju je muzej Albertina - vrednost njihove grafične zbirke je neprecenljiva. Foto: RTV SLO
Muzej naravne zgodovine se spogleduje z umetnostnozgodovinskim muzejem nasproti, oba pa sta prevelika za enodnevni obisk. Foto: RTV SLO
V muzejski četrti so našli svoje mesto muzeji, galerije, restavracije, bari, knjigarna in nekaj trgovinic. Na velikem notranjem dvorišču so decembra postavili ledeni bar, majhno drsališče in eno stezo za kegljanje na ledu. Foto: RTV SLO
Secesijski Majolikahaus in sosednja stanovanjska hiša sta nastala po načrtih Otta Wagnerja, vodilnega arhitekta in urbanista dunajskega Jugendstila. Foto: RTV SLO
Tudi mestni paviljoni na Karlsplatzu, ki so služili kot postajališča mestnega prometa, so nastali po Wagnerjevih načrtih in so čudovit primer arhitekture Jugendstila. Foto: RTV SLO
Schönbrunnska palača je od leta 1996 na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Najlepši pogled na palačo in vrtove je z bližnje vzpetinice. Foto: RTV SLO
Z dvorca Belvedere je lep pogled na mesto, v avstrijski galeriji, ki domuje v njem, pa so na ogled številna dela Gustava Klimta, tudi znameniti Poljub. Foto: RTV SLO
Fijakarji mimoidoče kljub hudemu mrazu vabijo na vožnjo. Skoraj vsi konji so pozimi pokriti z odejami, nekateri pa so polepšani tudi z naušniki. Foto: RTV SLO