Mesto, ki ga danes Italijani poznajo pod imenom Siracusa, se nahaja na vzhodni obali Sicilije in je glavno mesto istoimenske pokrajine. Sirakuze so leta 734 ali 733 pr. n. št. ustanovili grški naseljenci iz Korinta pod vodstvom kolonizatorja Archiasa, ki je novo domovanje poimenoval Sirako, kar pomeni močvirje. K hitremu razvoju in blaginji mesta je med drugim pipomogla tudi izjemno rodovitna zemlja, mesto pa je imelo nekaj časa najpomembnejšo vlogo izmed vseh grških mest v Sredozemlju.
Od Kartagine do Aten
Z večanjem pomena in moči so si Sirakuze pridobile tudi vse več sovražnikov. Tako se niso mogle izogniti trčenju z interesi Kartažanov, ki so obvladovali zahodni del Sicilije, vendar pa so sovražnike s severne Afrike uspeli premagati v bitki pri Himeri. Slavno je atensko obleganje Sirakuz med letoma 415 in 413 pr. n. št., torej med peloponeško vojno, ki se je končal z grozovitim porazom Aten, v katerem so Sicilijanci uničili nasprotnikovo ladjevje in sovražnike pustili izstradati na Ortygii. Omeniti velja tudi obdbje tirana Dionizija Starejšega, ki je poleg spopadov s Kartažani in širjenja moči Sirakuz po preostalem območju Sicilije, znan tudi kot pomemben patron umetnosti. V njegovem času pa je Sirakuze večkrat obiskal sam Platon.
Z novo podobo od konca 17. stoletja
V zgodovini novega veka sta Sirakuze in tudi večji del preostale Sicilije zaznamovala dva potresa leta 1542 in 1693, nato pa še epidemija kuge leta 1729. Potres leta 1693 je prinesel tudi novo podobo tako Sirakuzam kot tudi celotni Val di Noto, katere mesta so povsem obnovljena zaživela v bogati podobi sicilajnskega baroka. V 19. stoletju je nekaj časa naslov središča pokrajine pripadalo Notu, po združitvi Italije pa so Sirakuze ponovno pridrobile status glavnega mesta. Leta 1870 so podrli mestno obzidje, zgradili pa most, ki je povezal otok Ortygio s kopnim, naslednje leto pa je sledila še gradnja železnice. Precejšnej uničenje je mesto doživelo še med bombardiranjem med drugo svetovno vojno leta 1943.
Danes živi v Sirakuzah okoli 125.000 ljudi, vsako leto pa jih obišče tudi množica turistov, ki se ustavijo pri številnih mestnih znamenitostih. V mestu tako še danes stojijo Apolonov tempelj, ki je bil kasneje predelan v krščansko cerkev, med arabsko vladavino pa v mošejo, znameniti teater, katerega cavea sodi med največje, ki so jo kdaj koli zgradili stari Grki. Zanimiva sta tudi Arhimedova grobnica, okrašena z dvema dorskima stebroma, in rimski amfietater.
M. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje