Sedmerica betonskih utrdb (Rough Sands, Sunk Head, Tongue Sands, Knock John, Nore, Red Sands in Shivering Sands) je dobila ime po človeku, ki jih je zasnoval, Guyu Maunsellu.
Konstrukcijo so leta 1942 sestavili na kopnem, v enem kosu, nato pa so jih odvlekli do mesta, kjer so jih namestili in delno potopili. Namenjene so bile varovanju Otoka pred zračnimi napadi in potencialnimi morskimi vpadi sovražnih (nemških) sil.

S protiletalskimi topovi opremljene utrdbe so bile le ena od Maunsellovih zamisli za obrambne konstrukcije - med drugim si je že pred tem zamislil utrjene stolpe v Rokavskem prelivu, ki bi se lahko ubranile sovražnikovih plovil.

"Mikronacija" še vedno naseljena
Potem ko so konec 50. let prejšnjega stoletja tudi uradno postale "razrešene" svojih prvotnih dolžnosti, so utrdbe uporabljali za druge dejavnosti. Ena izmed njih je postala "Kneževina Sealand", najmanjša "država" na svetu, samoopisana "mikronacija" 13 kilometrov od obale. Ta ostaja naseljena do danes.
Utrdbo vse od leta 1967 naseljujejo družina in privrženci Paddyja Roya Batesa, ki trdijo, da gre za povsem neodvisno državo. Bates je utrdbo leta 1967 prevzel od skupine, ki je oddajala piratski radio, da bi tu postavil lastno postajo.
Sealand je skupaj z ustavo, zastavo in grbom proglasil za državo leta 1975. Na stara leta se je Bates, ki je pri 91 letih umrl lani, preselil na celino in predal žezlo oblasti sinu Michaelu.
Sealanda sicer kot državo ne priznava nobena neodvisna država, pa čeprav sealandske oblasti trdijo, da jih je Velika Britanija dejansko priznala, potem ko je angleško sodišče v 70. letih razsodilo, da nima nobene jurisdikcije nad Sealandom, saj v tistem času še niso bile definirane meje teritorialnih voda.
Uničenja
Utrdba Nore je bila leta 1953 močno poškodovana, ko je vanjo trčila norveška ladja Baalbek in uničila dva stolpa, topove in radarsko opremo. Oblasti so presodile, da predstavljajo ruševine preveliko nevarnost za ladje, in jih do leta 1960 odstranile. Dele vojaških baz se da še danes videti nedaleč od vasi Cliffe.

Od piratskih radiev do počasnega konca
Ladja je leta 1963 trčila tudi v Shivering Sands, pri čemer je bil uničen eden izmed stolpov, Sunk Head je konec 60. let britanska vojska podrla, utrdba Tongue pa se je podrla med neurjem leta 1996.

Sredi 60. let so nekatere izmed utrdb postale baza za piratski radio, pri čemer je bil najodmevnejši primer leta 1964, ko je Screaming Lord Sutch v enem izmed stolpov v Shivering Sands postavil Radio Sutch. Sutch se je projekta kmalu naveličal in prodal postajo svojemu menedžerju Reginaldu Calvertu, ki je postajo preimenoval v Radio City in razširil njeno delovanje v vseh pet stolpov. Calvert je bil nazadnje ubit v prepiru glede lastništva postaje, vlada pa je posledično leta 1967 sprejela protipiratski zakon.

Fascinantne utrdbe Maunsell, razen Sealanda in tiste pri Redsandu, ki jo nameravajo zaščititi, so danes bolj ali manj prepuščene zobu časa. Zapuščene se dvigajo iz morja, občasno pa se ob njih ustavijo ladje.

Je pa leta 2005 konceptualni umetnik Stephen Turner preživel šest tednov sam v stolpu utrdbe Shivering Sands, kjer je "umetniško raziskoval osamo in preiskoval, kako se posameznikova izkušnja časa spremeni v osami in kaj pomeni ustvarjalna kontemplacija v kontekstu 21. stoletja".