Vzhodna stran mesta je bolj gričevnata, temu delu mestu kraljujejo ozke in strme ulice, nekatere tako strme, da motorna vozila po njih ne morejo voziti. Mestu služijo tri vzpenjače in javno dvigalo. Zahodna stran mesta v veliki večini spada pod naravni park Monsato, enega največjih urbanih parkov na svetu.

Sodeč po razlikujočih se poročilih so mesto ustanovili ali Feničani ali Grki. Grki so ga poznali pod imenom ''Olissipo'' (iz Ulysses), ki se je čez čas spremenilo v ''Olissipona'', ''Lissapona'' in na koncu v trenutno portugalsko ime ''Lisboa''.

Mesto je bilo del rimske province Luzitanije, ko so ga v osmem stoletju zavzeli Mavri. Leta 1147 ga je ponovno osvojil Afonso Henriques, prvi kralj Portugalske (s pomočjo križarja Gilberta Hastinškega, ki je postal prvi lizbonski škof). Glavno mesto Portugalske je Lizbona postala leta 1260. Lizbonska univerza je bila ustanovljena leta 1290. Mesto je doseglo vrhunec blaginje v obdobju portugalskega imperija v 16. stoletju. 26. januarja 1531 je mesto prizadel potres, ki je pobil tisoče prebivalcev.

1. novembra 1755 je Lizbono prizadel še en potres, ki je ubil 90.000 ljudi in uničil 85 odstotkov mesta. Voltaire je malo za tem napisal dolgo pesnitev, "Poeme sur le desastre de Lisbonne", in omenil potres v noveli Kandid, ki jo je izdal leta 1759. Mesto je bilo ponovno zgrajeno po načrtih Marquesa de Pombala, od tod ime Baixa Pombalina za spodnje območje.

Lizbona je bila središče republikanske vstaje 4. in 5. oktobra 1910 ter nageljnove revolucije 25. aprila 1974, ko je na Portugalskem po 48 letih padla salazaristična diktatura, s tem pa se je odprla pot demokraciji in dekolonizaciji.

Srce mesta je Baixa ali spodnje mesto, ki je od lizbonskega potresa organizirano po sistemu mreže, grajeno v obliki kock in preplavljeno z kopico enosmernih ulic. Na enem od lizbonskih gričev, vzhodno od mesta, se nahajata grad Sao Jorge in katedrala Santa Maria Maior. Najstarejše okrožje mesta je Alfama, blizu reke Tejo, ki ga razni potresi skorajda niso prizadeli.

Mesto je arhitekturno zelo bogato. Povsod lahko najdemo romanske, gotske, baročne, tradicionalne portugalske, modernistične in post-modernistične zgradbe. Mesto je, še posebej v zgornjih okrožjih, polno spomenikov, prečkajo pa ga široki bulvarji, med katerimi so najbolj znani Avenida da Liberdade, Avenida Fontes Pereira de Mello, Avenida Almirante Reis and Avenida da Republica.

Pomembnejši od mnogih muzejev v mestu so: Museu Nacional de Arte Antiga (Narodni muzej antične umetnosti), Museu dos Azulejos (Muzej portugalskih mozaikov iz ploščic), Museu Calouste Gulbenkian (Muzej Calouste Gulbenkian; vsebuje raznovrstne zbirke predvsem moderne umetnosti), Oceanario de Lisboa (lizbonski akvarij, največji v Evropi), Museu do Design v Centro Cultural de Belém (oblikovalski muzej) in Museu Nacional dos Coches (Narodni kočijaški muzej; vsebuje eno največjih zbirk kraljevih kočij na svetu).

Verjetno najbolj oblegana turistična točka v Lizboni je grad Sao Jorge. Kratek a strm vzpon je potreben, da se vzpnemo do te mogočne zgradbe in kljub temu, da smo zadihani smo zadovoljni saj je razgled, ki ga grad ponuja fascinanten. Druge znamenitosti so: Samostan Jeronimos, Stolp Belem, Praša do Comercio (Trgovski trg), Trg Rossio, Trg Restauradores in Dvigalo Santa Justa v gotskem stilu, zgrajeno okoli leta 1900, ki povezuje Baixo ter Bairro Alto.

Moderna arhitektura je prisotna na vzhodnem delu mesta, kje so za Expo razstavo, ki je bila organizirana v Lizboni leta 1998 zgradili cel kup novih stavb. Dogodek je bil časovno usklajen z 500. obletnico potovanja Vasca da Gamme v Indijo.

Še ena znamenitost je najdaljši evropski most imenovan Vasco da Gamma, ki je dolg skoraj 25 km. Še ena hiša vredna obiska pa je Lizbonski akvarij, ki je eden izmed največjih na svetu.

Lizbona je gostila finale tudi evropskega nogometnega prvenstva leta 2004. Portugalci so se prebili vse do finala, kjer so jih na stadionu Luz Grki ugnali z 1:0. V Lizboni se odvijajo tudi mnogi drugi mednarodni dogodki, vključno z srečanji NATA in EU. Leta 1994 je bila Lizbona evropsko mesto kulture.

Lizbona je ena od toplejših in prijetnejših evropskih prestolnic. Najboljši čas za obisk je spomladi in jeseni, saj temperature niso tako visoke, pa tudi gručam turistov se izognete. A. G.