Šibek evro je v Barcelono privabil še več turistov, samo z ladij za križarjenja se na leto izkrca okoli 2,5 milijona prišlekov, Barcelončani pa se zaradi silnega navala počutijo kot v obleganem mestu, poroča Guardian. Nelagodje je postalo tako veliko, da turistični vodniki že opozarjajo pred "turistofobijo", ki je vrhunec dosegla lansko poletje s protesti domačinov, ki so oblasti pozivali k ukrepom za omejitev števila turistov.

"Ljudje nas odrivajo, nam namenjajo grde poglede in izrekajo žaljive opazke, ko vodimo turiste po mestu," toži Mari Pau Alonso, predsednica barcelonske zveze profesionalnih turističnih vodnikov. Celo Jordi Clos, vodja barcelonske zveze hotelirjev, ki si je za cilj postavila deset milijonov turistov letno, pravi, da je postalo nujno potrebno, da meščani pokažejo več strpnosti do turistov.

Po zadnji anketi so Barcelončani do turistov tako nastrojeni, da menijo, da množični turizem za njihovo mesto predstavlja večjo težavo kot revščina. Za večino domačinov (32 %) je sicer še vedno največja težava v mestu nezaposlenost in delovne razmere, druga je promet (5,5 %), tik za njim pa je že turizem (5,3 %), povzema The Local.

Strah pred "beneškim učinkom"
Ada Colau, novopečena barcelonska županja, je že kmalu po svoji izvolitvi maja letos opozorila, da bo treba nekaj ukreniti glede poplave turistov. "Če nočemo postati kot Benetke, bomo morali v Barceloni postaviti določene omejitve," je dejala županja, ki predlaga moratorij za nove hotele in licence za stanovanja, ki jih oddajajo turistom.

Raziskava za turistično skupino Exceltur je namreč razkrila, da je danes v Barceloni v turističnih stanovanjih na voljo dvakrat toliko postelj (okoli 138.000) kot v hotelih. Tovrstna stanovanja so za obiskovalce postala privlačnejša in bolj ekonomična, njihovim lastnikom pa kratkoročni najemi prinesejo najmanj 125 odstotkov več, kot bi dobili od najemnikov za daljše obdobje. Številni stanovanja oddajajo prek velikih spletnih posrednikov, kot je Airbnb, spet drugi jih ponujajo kar neposredno, da bi si napolnili desni žep v času še kar trajajoče španske recesije.

Dvorezni meč
Turisti v Barceloni porabijo 25 milijonov evrov na dan, turizem pa predstavlja 15 odstotkov barcelonskega BDP-ja in zagotavlja okoli 120.000 delovnih mest. Nihče si ne želi odgnati turistov proč, zagotavlja Ada Colau, a če mesto postane "zabaviščni park" ter izgubi svojo identiteto in dušo, bodo ljudje nehali prihajati.

Podobno meni tudi Francesc Munoz, profesor geografije na Barcelonski avtonomni univerzi, ki je za AFP povedal, da je Barcelona na razpotju. "Če ne bomo ukrenili ničesar, bo Barcelona čez 30 ali 40 let lahko postala kot Benetke, mesto, kjer se vse vrti okoli turizma. Barcelona je svetovna turistična ikona. A če se bodo težave nadaljevale, bi bila lahko njena podoba umazana, kar pa bi škodilo tudi turizmu."

Ciutat Vella, srce stare Barcelone in med turisti eden najbolj priljubljenih delov mesta, je v osmih letih zapustilo 13.000 prebivalcev, ki so jih odgnali visoke najemnine in nenehni hrup turistov. V številnih predelih, denimo na sloviti ulici Las Ramblas ali pa okoli cerkve Sagrada Familia, dejansko ni več lokalnega prebivalstva. Županja turiste spodbuja, naj obiskujejo bolj zapostavljene dele mesta, a kaj, ko obiskovalce privlačijo predvsem staro jedro, arhitekturne stvaritve Antonija Gaudíja in plaže Barcelonete.

Sredozemska prestolnica križarjenj
Barcelona je tudi sredozemska prestolnica križarjenj in ladje s po več tisoč potniki terjajo svoj davek. Potnike izvržejo pred glavne mestne atrakcije, turisti z ladij za križarjenja pa kaj dosti več od spominka in steklenice vode v tistem času na kopnem ne kupijo. Podobno kot v Benetkah se tudi v Barceloni sprašujejo, ali imajo od obiskovalcev z velikih turističnih ladij sploh kakšne finančne koristi ali samo škodo, zato nekateri predlagajo davek na omenjene ladje.

Za zdaj so v Barceloni sedem milijonov evrov, ki v mestno blagajno kapnejo vsako leto od davka na hotele, porabili za promocijo turizma, a katalonski parlament zdaj razmišlja, da bi denar porabili za lajšanje (negativnih) učinkov turizma. Nekateri celo predlagajo, da bi z denarjem od hotelske industrije financirali mestne šole in vrtce, z denarjem od ladij pa infrastrukturo, tako da bi Barcelončani dejansko imeli nekaj od invazije turistov.

Vrtoglav porast turistov v Barcelono se je začel po olimpijskih igrah leta 1992, v teh dobrih dveh desetletjih pa se je število obiskovalcev več kot potrojilo, kar je mestu prineslo dolge vrste, gnečo na ulicah in spodrinjanje tradicionalnih obrti in trgovinic.