Obnova je vredna 715 tisoč evrov, od tega bo občina prispevala 381 tisoč, država pa 329 tisoč evrov. Notranjost hiše, katere pročelje krasi najstarejša trta na svetu, je bila nazadnje obnovljena leta 2007, od takrat pa so tam gostili 750 tisoč obiskovalcev in pripravili več kot 400 dogodkov, pravi direktor mariborskega zavoda za turizem Jure Struc in poudarja, da najstarejša trta postaja ena od ikon slovenskega turizma. "Tu se zvrsti res ogromno ljudi, osemdeset odstotkov turistov je tujcev. To, kar bomo mi pripravili v sklopu te prenove, bo bistveno boljša uporabniška izkušnja, osredinili se bomo na vina in štajerske vinarje," poudarja.

Obstoječi objekt je bil namreč do zdaj galerijsko-informacijsko središče. Potem ko je zaživel Muzej najstarejše trte in prevzel muzealsko gradivo, se je pojavila možnost, da v Hiši najstarejše trte več pozornosti namenijo obiskovalcem in ponudbi vin. "Prostorski koncept je, da s prenovo povežemo reko Dravo, ki je zdaj povezana z najstarejšo trto na svetu, oboje pa pravzaprav povežemo z objektom, v katerem so vinoteka, trgovina, degustacijski prostor in multimedijska predstavitev najstarejše trte na svetu," je povedal avtor koncepta prenove, arhitekt Stojan Skalicky.

Mariborski župan Saša Arsenovič je ob tem poudaril, da obnova notranjosti Hiše najstarejše trte zaokrožuje celovito obnovo Lenta oziroma starega mestnega jedra, za kar so v zadnjih petih letih investirali 43 milijonov evrov: "V Mariboru ne vodijo vse ceste v Rim, ampak vodijo vse poti in prizadevanja k Hiši najstarejše trte, ki je pravzaprav epicenter tega dogajanja." V času obnove bo Hiša najstarejše trte zaprta za obiskovalce; tako bodo predstavitve 450-letne zgodbe Guinnessove rekorderke in vinske degustacije izvajali na nadomestni lokaciji, v bližnji Kulturni četrti Minoriti.