Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han se je danes udeležil mednarodne konference o turizmu, Tourism 365 v Zagrebu. Sodeloval je na panelni razpravi o vodenju sprememb na področju turizma. Srečal se je tudi z avstrijsko državno sekretarko za turizem Susanne Kraus-Winklerin, čaka pa ga tudi srečanje s hrvaškim ministrom za turizem in šport Tončijem Glavino.

"Slovenija, Hrvaška in Avstrija so tri prijateljske države in moramo sodelovati, da pridobimo nazaj turiste iz Kitajske, Indije in drugih držav tretjega sveta," je danes pred konferenco poudaril Han. Med največjimi izzivi slovenskega turizma je navedel pandemijo covida, okoljske spremembe in geopolitične razmere. Opozoril je tudi na pomembnost zelenega prehoda v sektorju, ki ga spremlja premalo denarja za tehnološka in druga preoblikovanja, poroča STA.

Han je še ocenil, da bi moral EU bolj ceniti turizem kot celoto, o čemer je govoril tudi s Kraus-Winklerin. "Komisar za turizem sploh ne obstaja in tudi nikjer ni omenjen, kar je problem, glede na to, da je to gospodarska panoga, ki je v vseh državah zelo pomembna," je dejal in dodal, da se je z avstrijsko kolegico dogovoril, da bodo na tem področju naredili bistveno več.

Hrvatje zelo zadovoljni s turistično sezono

Hrvaški minister za turizem je danes v izjavi za medije povedal, da je zadovoljen s turistično sezono in njenimi rezultati. Dodal je, da je letošnja sezona po vseh kazalnikih najuspešnejša doslej. Ministra najbolj veseli, da Hrvaška postaja celoletna turistična destinacija, kar je tudi končni cilj strateškega delovanja ministrstva.

Od začetka leta do konca avgusta so na Hrvaškem zaznali 16,9 milijona prihodov turistov, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Ustvarili so skupno 89,4 milijona prenočitev, kar je za odstotek več kot lani. Prihodki od tujih turistov so v prvem polletju letošnjega leta po podatkih hrvaške centralne banke znašali 4,130 milijarde evrov, kar je za 7,5-odstotka več kot v enakem obdobju lani. Slovenci so na Hrvaškem v prvih osmih mesecih ustvarili 1,4 milijona prihodov in 9,37 milijona prenočitev. Po neuradnih podatkih so tudi lastniki okoli 115.000 nepremičnin na Hrvaškem, med katerimi jih je največ na obali, piše STA.

Glavina je danes dejal, da so vsi gosti in vsi lastniki nepremičnin na Hrvaškem, bodisi domači ali tuji, zelo dobrodošli in pomembno prispevajo k turizmu. Potrdil je tudi, da bodo slovenski lastniki nepremičnin, ki v njih tudi letujejo, morali plačati nepremičninski davek.

Sorodna novica Hrvaška nad špekulativno kupovanje nepremičnin z davkom na nepremičnine

Davek bodo uvedli z letom 2025

"Zelo jasno, plačali bodo davek na nepremičnine, tako kot ga plačajo v svoji državi, tako kot ga plačajo vsi državljani članic EU-ja, razen Cipra in Malte. To je davek, ki med drugim pomaga destinacijam oz. mestom in občinam, kjer stojijo ti objekti, da ponudijo boljšo infrastrukturo in boljše pogoje za življenje," je bil jasen Glavina. "Vse delamo z enim zelo enostavnim ciljem. Cilj te reforme je, da se vsakemu zaposlenemu na Hrvaškem poveča neto plača. Zmanjšujemo obremenitev dela oz. plač in del tega bremena prenašamo na obdavčitev nepremičnin. Mislimo, da je to pravično in upravičeno," je še poudaril. Hrvaška bo davek na nepremičnine uvedla s 1. januarjem. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter, enote lokalne samouprave pa bodo njegovo višino določale same. Davka bodo oproščeni tisti, ki imajo nepremičnino v dolgoročnem najemu (za najmanj 10 mesecev na leto) ali v njej živijo, poroča STA.