Majhna odprtina na robu kraške vrtače, iz katere je vel svež zrak, je zanimanje zamejskega jamarja Claudia Bratosa pritegnila že pred leti, a šele to jesen se je s tržaškim kolegom lotil resnejšega dela. Po 23 dneh kopanja sta vstop v podzemlje razširila do te mere, da sta se lahko po vrvi spustila v svet teme, je za Radio Slovenija poročala novinarka Špela Lenardič.

"Občutki so bili mešanica zadovoljstva, veselja in strahospoštovanja, saj sva se znašla pred velikim spustom v neznano, za katerega nisva vedela niti, koliko je globok," je povedal Mauro Kraus iz jamarskega društva San Giusto Trst.

Jama je globoka 130 metrov. Prav toliko metrov je dolga njena dvorana, ki v širino meri 60, v višino pa tja do 80 metrov. Po velikosti se tako na tržaškem Krasu uvršča na četrto mesto, presenetljiva pa je predvsem njena, do zdaj še nedotaknjena naravna lepota. S priznanim slovenskim jamarskim fotografom Petrom Gedejem jo je obiskal tudi Koprčan Miha Staut iz jamarskega kluba Železničar Ljubljana. "Ti helektiti so posebni kapnički, ki ne nastanejo pod vplivom gravitacije, temveč pod vplivom kristalizacijskih sil, kar ne pomeni, da rastejo navzgor ali pa navzdol, ampak rastejo zelo skrivenčeno, zvito in so posledično zaradi tega zanimivi."

Jamo so poimenovali po spomladi preminulem prijatelju, zamejskem jamarju Stojanu Sancinu, ki je s Claudiom Bratošem ustanovil Jamarski odsek pri Slovenskem planinskem društvu Trst. Zaradi zahtevnega dostopa in želje po obvarovanju edinstvenega naravnega okolja bo to podzemno kraljestvo ostalo dostopno zgolj raziskovalcem.