To denimo vključuje tudi ustrezno razdaljo med ležalniki, ki jo na jugu Italije že prilagajajo, je za Televizijo Slovenija v prispevku o rahljanju ukrepov po Evropi poročala Petra Marc.

Sorodna novica Kako bomo letos dopustovali, še ni mogoče napovedati

Še pred kratkim povsem črnoglede napovedi

Von der Leynova je še pred dobrim tednom v pogovoru za nemški časopis Bild am Sonntag ljudem svetovala, naj z rezervacijo poletnih počitnic še počakajo. Kot je dodala, za julij in avgust trenutno ne more nihče dati zanesljivih napovedi.

Zaradi izjave direktorja Klinike Golnik Aleša Rozmana "Razmišljamo o odprtju družbe, a poletnih počitnic v tujini najverjetneje ne bo" je 11. aprila na noge skočila tudi slovenska javnost.

Prejšnji teden je odmeval tudi poziv avstrijske vlade, naj prebivalci svoj letni dopust načrtujejo v Avstriji, saj potovanja v tujino najverjetneje še ne bodo mogoča.

Ob tem pa je Avstrijce razburil še kancler Sebastian Kurz, ki je dejal, da v tujino ne bo mogoče potovati, dokler ne bodo izumili cepiva ali zdravila proti koronavirusu.

Pritisk za poletne mesece

Zdaj pa je avstrijska ministrica za turizem Elisabeth Köstinger vseeno napovedala, da bi Avstrija meje poleti lahko odprla za državljane držav, ki so na dobri poti boja proti novemu koronavirusu, na primer z Nemčijo.

V zdravstvenih krogih je na to izjavo letelo nekaj kritik, a hotelirji so zadovoljni, saj ima avstrijski turizem že zdaj velike izgube, je za Radio Slovenija poročala Petra Kos Gnamuš.

Sorodna novica Italijani skušajo rešiti počitnice na morju - pa čeprav z boksi na plažah

Avstrijski turizem v domačo blagajno vsako leto k 400-milijardnemu bruto domačemu proizvodu (BDP) prispeva skoraj 10 odstotkov. Kar tri četrtine turistov je bilo lansko poletje iz tujine. Zato je razumljivo, da hotelirji trenutno zelo pritiskajo na vlado, naj meje za državljane tujih držav v poletnih mesecih odpre.

Ministrica za turizem je napovedala, da bi bilo to tudi mogoče: "Načeloma je tudi Nemčija, tako kot Avstrija, na dobri poti. To je seveda predpogoj za razmišljanje o odprtju meje v poletnih mesecih. Na splošno smo v tesnem sodelovanju s sosednjimi državami."

Ob tem je že jasno, da bo letošnji dopust za številne Avstrijce videti drugače. Naravna in druga kopališča bodo do preklica zaprta, in kot pravi podpredsednik avstrijskega hotelirskega združenja Anton Wrann, hotelirji ne vedo, kako bo z rezervacijami in predvsem kako bodo gostom lahko zagotovili varnostno razdaljo.

Velike težave imajo tudi sezonski delavci: "Naših delavcev nismo odpustili, temveč smo jih prijavili za krajšan delovni čas. Gledali smo, da bomo lahko dobre delavce obdržali. Ti so seveda ubogi, ker so nemočni," je opozoril Wrann.

Nestrpni so tudi slovenski gostinci

Tudi v Sloveniji so vse glasnejši predlogi, da bi po vzoru Avstrije v gostinstvu in turizmu lahko začeli delati že sredi maja. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS-ju tako vlado poziva, da se čim prej zažene tudi gostinska dejavnost ob hkratnem upoštevanju protokolov in navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

"Z današnjim dnem je sicer dovoljen prevzem hrane v gostinskih lokalih, želimo pa si, da nam vlada omogoči tudi postopno obratovanje gostinskih lokalov, seveda ob upoštevanju navodil NIJZ-ja. Predlagamo, da bi po vzoru Avstrije tudi naši gostinci lahko začeli delati že 15. maja. Ker nam tudi letni čas to omogoča, bi lahko za varnost gostov in zaposlenih v gostinstvu še dodatno poskrbeli na način, da bi stregli na zunanjih površinah oziroma terasah," je v sporočilu zapisal predsednik sekcije pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar.

V sekciji poudarjajo, da večina gostincev nima dovolj sredstev, da bi zaposlenim izplačala nadomestila za čakanje na delo. "Od vlade pričakujemo, da bo urgentno poskrbela za likvidnost vseh, ki sicer zgledno poslujejo, plačujejo davke, plače in račune, zaradi krizne situacije pa jim je zdaj preprosto zmanjkalo sredstev za pokritje fiksnih stroškov in plač," so navedli.

Panoga bo zaradi epidemije še posebej prizadeta, okrevanje pa bo dolgotrajno, poudarjajo. Zato med drugim predlagajo, da se ukrepi pomoči za zaposlene delavce v gostinstvu, ki bodo zaradi morebitnega zmanjšanja obsega dela ostali na čakanju, podaljšajo za nadaljnjih šest mesecev. Predlagajo tudi znižanje stopnje davka na dodano vrednost za pijače na 9,5 odstotka, znižanje stroškov dela študentov ter zagotovitev in pokritje stroškov za zaščitna sredstva, ki bodo potrebna za varno obratovanje gostinskih lokalov.

"Gostinci opravljamo svoje delo, ker smo že po naravi gostoljubni in ustrežljivi. Brez gostov tudi gostinstva ni. Želimo si, da bi v slovenskih gostilnah čim prej nazdravili ob zmagoslavju nad virusom," je dejal Cvar.