Zagotavljati morajo vodjo obratovanja, nadzornika in reševalca, usposobljenega po posodobljenih pravilih.

Tudi v Združenju žičničarjev se strinjajo, da so zahteve preveč stroge in da dodatno otežujejo preživetje malih smučišč.

Zdravstveni inšpektor je smučišče Vojsko obiskal na prvi dan obratovanja v tem letu in upravljavki zagrozil z 12.000 evri globe, ker po novih pravilih ne zagotavlja usposobljenega reševalca na smučišču. Za udeležbo na 80-urnem tečaju mora kandidat za reševalca imeti strokovno izobrazbo, poleg smučarske pa tudi plezalno opremo, vključno s cepinom in z derezami.

Pavle Čuk, ki upravlja smučišče SKI BOR Črni Vrh, se strinja, da so zahteve neživljenjske. "Pravilnik je bil sprejet že pred petimi leti. Ministrstvo je kar čakalo, na smučiščih pa je bilo vse v redu. Zdaj so si pa vzeli čas in nam malo zagrenili življenje," pravi.

Je sploh smiselno, da je usposabljanje za reševalce na smučišču tako zahtevno? "V bistvu gre za reševanje iz žičniških naprav, ne pa s samega smučišča. Ker po izkušnjah v Sloveniji se v 30 ali 40 letih na nobenem smučišču ni reševalo s cepini in derezami," še pravi Čuk.

Predsednik žičničarjev poziva k sestanku z ministrstvom

Gre za anomalije, ki jih je treba odpraviti, pa sporoča predsednik Združenja žičničarjev Boštjan Paradiž, ki poudarja, da je čas za ukrepanje: "Narediti moramo sestanek z ministrstvom za zdravstvo in te stvari izpostaviti. Izločiti moramo neživljenjske ukrepe in v nadaljevanju poskusiti zagotoviti bolj prijazen ali bolj dostopen način izvedbe reševanja za mala smučišča."

Sogovornika še poudarjata, da je bolj kot stopnja izobrazbe reševalca pomembno to, da zna dobro poskrbeti za poškodovanca. Neživljenjske zahteve države pa po njuni oceni le še poglabljajo že tako veliko kadrovsko stisko v žičničarstvu.