Gre za zamisel in izvedbo Erica Beckerja, francoskega računalniškega podjetnika, ki se je leta 2012 preselil v Slonokoščeno obalo in nameraval v njenem največjem mestu ustanoviti podjetje. A še preden bi mu to uspelo, so njegovo pozornost pritegnili kupi plastike ‒ od plastenk, ki sicer prevladujejo, do drugih plastičnih izdelkov, ki jih je videl ob obali in drugje po velemestu.

Začel je počasi. Meter za metrom je pospravljal plastenke, jih nosil na kup, sčasoma pa se mu je utrnila ideja. Plastiko je zložil v kovinske kletke in jih med seboj povezal, s čimer je dobil nekakšen plato, na katerem je najprej postavil hišo zase, nato pa dodajal stavbe, s slamo krite nadstreške in podobno, pod katerimi so nato začeli delovati bar in restavracije, postavil je bazen, kjer lahko gostje zaplavajo, ter po platojih postavil dvignjene grede in vanje zasadil zelenje.

Samozadosten otoček, kjer lahko turisti prespijo

Celoten otok, ki s svojo ponudbo bungalovov in restavracij počasi postaja pravi resort, trenutno tehta okoli 200 ton, za Reuters pojasnjuje Becker, ki je svoj otoček opremil s sončno elektrarno in ga tako tudi v tem smislu naredil samozadostnega. Danes otok namreč deluje kot nekakšen mini dnevni hotel, kjer lahko gostje (teh je za zdaj okoli 100 na teden) občasno tudi prespijo, svoj podjetniški podvig pa namerava še razširiti in izpopolniti.

Pri tem Becker priznava, da bi zagotovo lahko storil še kaj več od zgolj pobiranja plastičnih odpadkov ‒ lahko bi jih namreč tudi sortiral, prodajal tiste, ki jih je mogoče reciklirati, in znova uporabil tiste stvari, ki so za to še primerne.

Francoz sicer nima ambicij "spreminjati sveta", obenem pa verjame, da bo njegova inovacija spodbudila še koga k podobnim korakom drugje po svetu ‒ torej, da bodo tudi v drugih mestih ljudje poiskali popolnoma izvedljive načine, kako se znebiti odpadkov.